Kdor se je zdravil zaradi alkoholizma, ne dobi šopka

Alkoholizem je način pitja, ki pomeni spremenjeno oziroma neobičajno stanje telesa in osebnosti posameznika, ki prizadene posameznika in njegove bližnje, tako, da ti čutijo bolečino in neugodje. Torej ustreza definiciji bolezni.

Osebe, ki je zasvojena, ne smemo kriviti za njegovo bolezen Psihologinja dr. Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) se spominja, da je pokojni psihiater Andrej Marušič navajal primer nekoga, ki se vrne v službo po zdravljenju. Če se je zdravil zaradi raka, ga bodo čakali s šopkom in ga spraševali, kako se počuti, če se je zdravil zaradi alkoholizma, pa ne.

Zorkova ne pozna jasnega vzroka za to stigmo. "Mogoče nas je strah, ker tega ne poznamo dovolj," ocenjuje. Prepričanje, da so si alkoholiki za razliko od drugih bolnikov sami krivi za svojo bolezen, je zmotno. Zakaj torej nekateri prekrokane petkove večere v mladih letih stopnjujejo v redno tvegano pitje alkohola, nekateri pa ne?

Slovenska družba je "mokra" Gre za splet več dejavnikov. Kar prinesemo na svet z genetskim zapisom, je pomembno, a gen za alkoholizem ne obstaja. Prepleta se namreč več genov. Tako je na primer za razvoj zasvojenosti pomembno tudi, ali je posameznik odprt za nove izkušnje.

Druga skupina dejavnikov tveganja za alkoholizem je posameznikovo okolje. Tako velja, da so pri 30-–50 odstotkih ljudi, ki imajo težave z alkoholom, te težave imeli tudi njihovi starši.

Pri alkoholiku je pogosto težko ločiti, kaj je vzrok in kaj posledica pitja. Težave v družini ali brezposelnost, na primer, sta lahko eno ali drugo.

Zorkova izpostavlja še odgovornost države prek odnosa do alkohola in njegove dostopnosti. Slovenija velja za "mokro" družbo. Na Slovenca v zadnjih 15 letih na leto pripade med deset in petnajst litrov čistega alkohola in ugiba se, da še do sedem litrov neregistiraneganeregistriranega. S tem smo pri vrhu večine lestvic.

Vino ob hrani ali jutranje šilce Pomembno je tudi, kako pijemo. V različnih družbah se alkohol uporablja ob različnih priložnostih. Slovenci pijemo drugače kot na primer Francozi. "Tudi način pitja je tisti, ki določa, ali bo nekdo zbolel. Če nekdo pije vino ob hrani, je to drugače, kot če na tešče spije žgano pijačo," poudarja Zorkova.

Ali pa na primer "binge drinking", ki se sloveni kot popivanje, opijanje ali, kar je še najbolj točno, zaužitje več enot alkohola ob eni priložnosti. Najbolj je priljubljen med mladimi, za katere je še posebej nevaren, ker se njihovi možgani še razvijajo.

Tvegano pitja pitje alkohola se zmanjša, če je alkohol drag in manj dostopen. Pri nas ga mlajšim od 18 let in vidno alkoholiziranim osebam ne smejo prodajati. Težava je nadzor, saj prodajalke v trgovinah pogosto ne preverijo, ali je nekdo res polnoleten. Ena od rešitev je, da se določenim trgovinam na podlagi izpolnjevanja določenih kriterijev podeli licenco za prodajo alkohola, ki se lahko ob kršitvah vzame. O uvedbi licenc naj bi razmišljali na slovenskem ministrstvu za zdravje, a bo to tem odločala prihodnja vlada.

Do petine Slovencev pije tvegano Tvegano pitje alkohola je tisto pitje, ki bo dolgoročno najverjetneje privedlo do negativnih posledic. V Sloveniji to pomeni, da moški popije več kot 14 enot alkohola na teden in več kot pet ob eni priložnosti; za žensko sta ti številki sedem na teden in tri ob eni priložnosti.

V Sloveniji po podatkih raziskav tako pije med 13 in 20 odstotki starejših od petnajst let. Med rednimi in občasnimi pivci je več moških, med abstinenti pa več žensk. Z alkoholom naj bi bilo zasvojenih okoli 11 odstotkov odraslih Slovencev.

Eno enota enoto alkohola (10 gramov) vsebujejo 1 deciliter vina, 2,5 decilitra piva ali 0,3 decilitra žgane pijače. Vendar smo si ljudje različni tudi glede vpliva, ki ga ima na nas alkohol. Med ljudmi, ki enako uporabljajo alkohol, bodo nekateri prej razvili zasvojenost, in se bodo pri njih prej pojavile negativne posledice pitja.

Težave pri reševanju problemov in odločanju Kdor dolgotrajno pije velike količine alkohola, lahko z različnimi stopnjami verjetnosti računa na težave z jetri, vnetje trebušne slinavke, tresavico, demenco, aritmije, težave z dihali, motnje spolnih funkcij, dermatološke težave, raka … V Sloveniji približno tri odstotke smrti, torej okoli 450 na leto, pripisujemo alkoholu. K temu štejemo smrti v prometnih nesrečah in druge nasilne smrti zaradi alkohola. Alkohol prizadene tudi možgane. Zorkova je s preprostimi kognitivnimi testi pri alkoholikih ugotovila, da imajo težave že osnovnimi miselnimi nalogami, kot je, Kaj narediti, ko ugotoviš, da si izgubil zapestno uro. "To je enostavna preprosta naloga, ki zahteva ogromno procesov. Moraš pomisliti, kje si jo pustil, izbrati različne možnosti ravnanja in narediti načrt. Oseba, ki ni zasvojena z alkoholom, bi naštela deset rešitev, oseba, ki je, pa eno ali dve. Gre za težave pri odločanju," pojasnjuje.

Alkoholizem lahko vodi v žalost in izgubo volje do življenja Škodljivo pitje je posredno povezano tudi z depresijo in samomori, ki se kažeta v spremembah razpoloženja, prevladujoči žalosti, izgubi apetita in izgubi volje do življenja.

K posledicam pitja alkohola štejemo še motnje hranjenja in slabo prehranjenost. Z alkoholom posameznik dobi dovolj ali preveč kalorij, ne dobi pa nobenih hranilnih snovi. Alkoholiki pa pogosto ne jedo dovolj, ker alkohol jemlje apetit.

Želja je tako močna, da mora najti čas za pitje Alkohol ima seveda tudi socialne posledice, saj alkoholiki ne dolgi rok ne morejo v celoti opravljati svojih vlog v družini in službi. Posameznik prekinja že vzpostavljene družbene odnose in sklepa nove, take, ki še spodbujajo tvegano pitje.

Alkoholik začne spreminjati življenjske vzorce in jih prilagodi novi potrebi. "Prej je na primer šel ob 12. uri po otroka v vrtec, zdaj pa bo začel hoditi ob treh," ponazarja Zorkova. "Želja po alkoholu je tako močna, da mora nekje vriniti čas, da ga zaužije."

Bližnji, predvsem partnerji, praviloma hitro opazijo že majhne spremembe. Če je tudi zasvojenec sam uvidel, da ima težave, je zadeva preprosta – obišče splošnega zdravnika. Sicer pa je lahko zelo zapleteno.

Pomoč je na voljo Prisilna hospitalizacija je dovoljena le, če oseba ogroža svoje življenje in življenje drugih. Kljub temu ima zaskrbljeni bližnji na voljo možnosti tudi, ko se alkoholik ne zaveda svoje težave. Zorkova jim svetuje, da tudi sami poiščejo strokovno pomoč, ki je tudi svojcem na voljo v društvih zdravljenih alkoholikov.

Vsekakor je treba postopati pazljivo, saj neposredno soočenje z alkoholikom, ki se ne zaveda svojega problema, lahko doseže nasprotni učinek od želenega, saj se oseba zapre vase.

V prvi fazi je cilj zdravljenja, da nekdo neha piti, v drugi fazi pa, da ponovno znova vzpostavi odnose s svojimi bližnjimi. "Na en način gre za spremembe načina življenja in značajskih lastnosti posameznika," pojasnjuje Zorkova. Alkoholizem je neozdravljiva bolezen "Alkohol spremeni možgansko delovanje in ti ostanejo ranljivi tudi, ko je oseba zdrava," razlaga Zorkova. Zelo redkim zasvojencem uspe piti zmerno, velika večina mora povsem abstinirati. Še več, z željo po tveganem pitju se morajo boriti že ob srečanju z določeno družbo ali celo ob oglasu za alkoholno pijačo.

Veliko pa je zasvojencev, ki ne pijejo in živijo normalno življenje, poudarja Zorkova. Zato je tako pomembno, da se znebimo stigem, ki zasvojence z alkoholom odvračajo od zdravljenja.

Poiščite pomoč, če imate težave z alkoholom ali jih ima vaš bližnji. Organizacije, ki nudijo pomoč, so zbrane na www.infomosa.si