Nadomestilo za brezposelnost so vam prepolovili, je država naredila napako?

Vprašanje bralke: Bila sem samozaposlena za polovični delovni čas in tako plačevala tudi polovico obveznih socialnih prispevkov. Drugo polovico je plačevala Republika Slovenija, saj sem uveljavljala skrajšani delovni čas skladno s predpisi o zavarovanju za starševski dopust. Tako naj bi bila moja zavarovalna osnova polna oziroma polna v višini minimalnih prispevkov. Nato sem 31. 12. 2015 s. p. zaprla, se prijavila na zavod za zaposlovanje in zaprosila za nadomestilo za brezposelnost. Priznali so mi pravico do denarnega nadomestila. Nadomestilo so odmerili na podlagi zelo nizke osnove.

Ker se mi je zdela osnova prenizka, sem jih poklicala za dodatna pojasnila. Na FURS so navedli, da so na zavodu za zaposlovanje posredovali podatke za obdobje, ko nisem bila odsotna z dela. Pojasnili so tudi, da so se na zavodu za zaposlovanje sklicevali le na to, da so prispevki, ki naj bi jih plačevala Republika Slovenija, le obračunani, ne pa tudi plačani. To se mi zdi zelo nenavadno, saj so mi s CSD posredovali potrdilo o plačanih prispevkih, ki jih je seveda plačala Republika Slovenija. Ali bi morala biti torej osnova za izračun nadomestila za brezposelnost obračunana le na podlagi prispevkov, ki sem jih plačala, ali bi morali biti v to osnovo vključeni tudi prispevki, ki jih je plačala Republika Slovenija?

Bralka

Spoštovani,
na področju urejanja trga dela (kamor spada tudi odmerjanje višine nadomestila za brezposelnost) je od 12. 4. 2013 uveljavljena obsežnejša novela, ki na nekoliko drugačen način ureja postopek za izračun osnove za izračun višine nadomestila za brezposelnost. Ne glede na vse te novosti pa menimo, da bi morali biti v vašem primeru upoštevani tako prispevki, ki ste jih plačali vi (kot s. p.), kot tudi prispevki, ki jih je za vas plačala Republika Slovenija (zaradi uveljavitve pravice do skrajšanega delovnega časa iz naslova zavarovanja za starševski dopust).

Prispevki so bili plačani v celoti

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima med drugim eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu oziroma kot samozaposleni. Na centru za socialno delo lahko starš nato uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Delodajalec takemu staršu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.

Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov. Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center za socialno delo prijavi upravičenca v zavarovanje.

Foto: Thinkstock

Vse navedeno velja tudi za vaš primer. Vi kot samozaposleni ste plačevali polovične prispevke, drugo polovico pa je plačevala Republika Slovenija. Pri tem je Republika Slovenija plačevala tudi prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti, na podlagi katerega zdaj uveljavljate nadomestilo za primer brezposelnosti. Ker so bili torej prispevki plačani v celoti (kot navajate, v višini minimalne plače), je treba skladno s tem izračunati tudi osnovo za izračun nadomestila za brezposelnost.

Kako je določena osnova za odmero nadomestila

V 1. odstavku 61. člena veljavnega Zakona o urejanju trga dela je določeno, da je osnova za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. V vašem primeru je brezposelnost nastopila januarja 2016, zaradi česar je kot obdobje za izračun osnove za odmero denarnega nadomestila treba upoštevati vašo povprečno plačo, ki ste jo prejeli v obdobju osmih mesecev pred januarjem 2016. Morebitni bolniški dopust na izračun ne vpliva, saj ste bili tudi v času bolniške odsotnosti zavarovani oziroma so bili plačani prispevki.

Nadalje je v 3. odstavku 61. člena veljavnega Zakona o urejanju trga dela določeno, da se zavarovancu, ki je delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zavarovanju za starševski dopust, v osnovno za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas. Nadalje 5. odstavek 61. člena veljavnega Zakona o urejanju trga dela določa, da je osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih povprečna osnova, od katere so bili plačani prispevki.

Foto: Thinkstock

Odmera bi morala upoštevati vplačila države

Sprememba Zakona o urejanju trga dela pa od leta 2013 velja glede tega, kako se ugotavlja višina plačanih prispevkov. Po novem se namreč osnova za odmero denarnega nadomestila ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanci posredujejo davčnemu organu na predpisanih obrazcih (REK-obrazci), in torej ne več na podlagi posebnih obrazcev, ki so jih izpolnili nekdanji delodajalci. To pomeni odmero pravice do denarnega nadomestila od osnove, od katere so bili dejansko odvedeni prispevki za socialno varnost, kar je tudi eden od temeljev sistema zavarovanja za primer brezposelnosti.

Glede na vse navedeno predvidevamo, da je bilo v vašem primeru nadomestilo za brezposelnost odmerjeno le na podlagi prispevkov, ki ste jih plačevali vi, oziroma tako, da se je upoštevala le določba 5. odstavka 61. člena Zakona o urejanju trga dela. Glede na to, da ste pravico do skrajšanega delovnega časa kot samozaposlena uveljavljali zakonito (in za to prejeli tudi odločbo ter pozneje tudi obračun plačanih prispevkov), bi se moralo nadomestilo za brezposelnost odmeriti tudi na podlagi prispevkov, ki jih je plačala Republika Slovenija.

Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom

Potrebujete pravni nasvet? Vabljeni, da nam pošljete kratek opis pravne situacije z vprašanjem, na katerega bi želeli odgovor. Vaše vprašanje bomo posredovali pravniku in odgovor objavili na naši spletni strani siol.net. Pišite nam na: Pravni nasvet.