Na obzorju je velika okrepitev za slovenski šprint

"Ni Nemec slovenskih korenin, ampak Slovenec, ki je s starši na začasnem delu v tujini živel v Nemčiji," nas je ob lanskem zapisu, da gre za Nemca slovenskih korenin, popravil njegov oče Mitja Kočevar, ki je šel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s trebuhom za kruhom in se z družino preselil v Nemčijo. Tam je junija 2000 na svet prijokal Nick Kočevar, ki se je pozneje zaljubil v atletiko in hitro ugotovil, da je zelo nadarjen za šprint.

Da je zares nadarjen, je potrdil na svetovnem prvenstvu do 17 let v Keniji leta 2017, ko je bil v teku na 100 metrov peti oziroma najboljši Evropejec in belopolti šprinter v svoji starostni kategoriji. Takrat je nastopal še v nemškem dresu. "Že na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu bi rad nastopil za Slovenijo," nam je Nick povedal lansko pomlad, ko smo se z njim srečali na štadionu v Ljubljani, kjer je treniral. Ni se izšlo, lani kljub želji Atletske zveze Slovenije (AZS) in Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) dovoljenja za nastop za Slovenijo ni dobil.

"Z vodilne svetovne atletske organizacije (prej IAAF, po novem World Athletics, op. p.) sem dobil obvestilo, da to pred 20. rojstnim dnem ne bo mogoče, zato sem na evropskem prvenstvu nastopil za Nemčijo," je pojasnil Nick, ki se je na mladinskem evropskem prvenstvu v Borasu na Švedskem uvrstil v veliki finale in v njem pristal na šestem mestu.

Sportal Atletski Kevin Kampl, ki mu Nemci ne pustijo teči za Slovenijo

Od letos nastopa za ljubljanski AD Mass

Za to, da bi čim prej nastopal za Slovenijo, kar je njegova trdna odločitev, je velik korak naredil letos. Preselil se je v Slovenijo, januarja letos okrepil ljubljanski AD Mass in v njegovem dresu zmagal na nedavnem državnem dvoranskem prvenstvu v Češči vasi, kjer je bil na 60 metrov najboljši v času osebnega rekorda 6,82. Ker ima ob nemškem slovensko državljanstvo že od rojstva, se je lahko na državnem prvenstvu potegoval tudi za medalje, ne samo za rezultat, a na to, da bo lahko nastopal za Slovenijo, bo moral počakati še nekaj časa.

Z rezultatom 10,44, ki ga je dosegel lani, bi bil na lanski lestvici najboljših slovenskih rezultatov na 100 metrov prepričljivo prvi. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Na AZS so medtem že sprožili postopek za menjavo njegovega atletskega državljanstva, a odgovor na vprašanje, kdaj bo lahko za Slovenijo res nastopal, visi v zraku. Po pravilniku World Athletics bo nanj morda čakal tudi tri leta, kolikor je skrajni rok za menjavo atletskih reprezentanc, ki so ga odgovorni na krovni atletski zvezi zaostrili predvsem zaradi številnih prestopov afriških atletov in atletinj v druge reprezentance. Lahko pa se zgodi, da ga bodo odgovorni osrečili že veliko prej. Kar nekaj je namreč primerov iz svetovne atletike, ko so se takšne menjave zgodile brez kakršnekoli čakalne dobe.

"Močno upam, da bodo na AZS in OKS mojo prošnjo za prestop ustrezno obrazložili, saj je moja zgodba precej drugačna od večine drugih atletov in atletinj, ki se odločajo za podoben korak. Pri meni gre za vračanje domov, ne v neko tretjo državo," nam je povedal Kočevar. Nad njegovo selitvijo v Slovenijo pri nemški atletski zvezi sicer niso najbolj navdušeni.

"Res je, da njihovega soglasja v tem trenutku ni, a sem prepričan, da bodo na OKS in AZS uspešni in bom lahko še poleti s ponosom oblekel slovenski dres in Slovenijo zastopal na velikih tekmovanjih," je še povedal mladi šprinter, ki je lani po letu težav s poškodbami navdušil z osebnim rekordom 10,44 na 100 metrov, letos pa že pozimi pokazal, da bi lahko bil poleti še precej hitrejši.

Razvoj rezultatov Nicka Kočevarja:

Za Slovenijo že letos v Parizu ali pa celo Tokiu?

Njegovi argumenti v želji po tem, da bi čim prej oblekel slovenski dres, so močni, saj prihaja iz povsem slovenske družine in govori slovensko, po novem pa v Sloveniji tudi živi. "Vrača se iz Nemčije v Slovenijo, znotraj Evropske unije, po njeni zakonodaji pa so gibanje, delo in življenje prosti in brez omejitev," ob tem dodaja Nickov oče.

Na treningu v Ljubljani v družbi očeta (in trenerja) Mitje Kočevarja. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Vseeno se lahko zgodi, da slovenske atletike v mednarodni konkurenci ne bo predstavljal še nekaj časa. Sam je optimističen in verjame, da bo v majici Slovenije nastopil že na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo konec avgusta v Parizu, sanja pa celo o tem, da bi lahko tekel tudi na olimpijskih igrah, ki bodo konec julija in v začetku avgusta v Tokiu. Za nastop v Franciji je na 100 metrov norma 10,28, medtem ko je treba za zagotovljeno pot na Japonsko teči kar 10,05, a je mogoče tja na podlagi lestvice rezultatov priti tudi z nekoliko počasnejšim šprintom.

Že od nekdaj občuduje Matica Osovnikarja

Njegov vzornik je že od mladih nog najhitrejši Slovenec vseh časov Matic Osovnikar. Foto: Getty Images "Norma za evropsko prvenstvo je blizu in je tudi nadaljevanje Nickovega dozdajšnjega razvoja," pravi oče Mitja, ki je hkrati Nickov trener. "Zakaj pa ne tudi olimpijske igre," ob tem dodaja njegov sin, ki je svojega atletskega vzornika našel v najhitrejšem Slovencu vseh časov, Maticu Osovnikarju.

"Spomnim se, da sem ga enkrat spremljal na treningu in bil nad njegovo lahkotnostjo štarta navdušen. Prvič sem ga videl nastopati že leta 2004 na olimpijskih igrah v Atenah. Takrat sem bil star štiri leta, tako da se njegovega teka spominjam bolj medlo, se pa dobro spominjam obiska olimpijske vasi, kjer sem se družil s slovenskimi športniki. Zdaj upam, da bom nekoč v olimpijski vasi s slovensko opremo tudi jaz," si je za konec zaželel Nick, ki za osebnim rekordom (10,13) finalista teka na 100 metrov svetovnega prvenstva leta 2007 in bronastega z evropskega prvenstva leto pred tem sicer še krepko zaostaja, a je precej hitrejši, kot je bil v njegovih letih najboljši slovenski športnik leta 2006. V lanski sezoni na prostem se je po letu 2018, v katerem je imel nemalo zdravstvenih težav, na atletske steze vrnil v slogu in 100 metrov pretekel v času 10,44.

Mladi val slovenskega šprinta je pokazal znake življenja

Ali bo številne podvige Osovnikarja, enega od najboljših slovenskih atletov vseh časov, Kočevar res dosegel ali celo presegel, je seveda vprašanje. Dejstvo pa je, da bi bil za zdajšnji slovenski šprint, v katerem je prav po Osovnikarjevem odhodu zazevala velika praznina, velika okrepitev. Odkar je Osovnikar leta 2012 svoje šprintarice postavil v kot, je pod 10,50 100 metrov pretekel le še Jan Žumer, ki pa prav tako ne teče več. Odkar je leta 2015 odšel še on, bolje od 10,51, kolikor je pred štirimi leti tekel Luka Janežič, sicer slovenski rekorder na 400 metrov, ni tekel nihče.

Slovenski šprint se je v zadnjem letu, dveh prebudil. Bo zdaj dočakal še veliko okrepitev? Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Je pa mladi val slovenskih šprinterjev, ki prihaja, v zadnjih treh letih pokazal znake življenja. Leta 2017 je Jure Grkman pri 17 letih tekel 10,52, leto za tem je 21-letni Enej Leben zmogel 10,66, lani pa sta z istim rezultatom za najboljša dosežka sezone poskrbela komaj 17-letni Matevž Šušteršič in 20-letni Tilen Ovniček. Zadnji je na letošnjem dvoranskem državnem prvenstvu za Kočevarjem na 60 metrov zaostal le za stotinko sekunde.

Obeti za slovenski šprint so torej boljši, kot so bili pred nekaj leti. Z novo okrepitvijo pa bi bili, to je jasno, zagotovo še precej boljši ...

Najhitrejših deset Slovencev v teku na 100 metrov vseh časov: