Četrtek, 3. 10. 2024, 4.00
1 mesec, 3 tedne
Odštevamo dneve do 28. Ljubljanskega maratona (20. oktober 2024)
Primož Kobe: Z Ljubljano imam neporavnane načrte
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
Najboljši slovenski maratonec Primož Kobe bo na ljubljanskem maratonu skušal izboljšati najboljši slovenski maratonski čas na tem tekaškem prazniku. V Ljubljani je od Slovencev najhitreje tekel Roman Kejžar, ki je leta 1998 maratonsko razdaljo pretekel v času 2:18:22.
Najboljši slovenski maratonec Primož Kobe bo čez 17 dni (20. oktobra) na 28. izvedbi Ljubljanskega maratona poskušal izboljšati najboljši slovenski rezultat na maratonski razdalji najbolj množičnega slovenskega maratona. Čas 2:18:22, ki ga je dosegel večkratni zmagovalec ljubljanskega maratona Roman Kejžar, sega v leto 1998. A še prej, že ta konec tedna, 43-letnega Novomeščana, drugega najhitrejšega maratonca v slovenski zgodovini (2:13:36) in aktualnega državnega prvaka v polmaratonu, čaka Novomeški polmaraton, kjer bo prav tako skušal izboljšati rekord v teku na 21 kilometrov.
Primož, že ta konec tedna vas čaka novomeški polmaraton, kjer boste ponovno v dvojni vlogi, vlogi organizatorja in tekmovalca, čez 17 dni pa sledi še večji izziv, ljubljanski maraton, kjer boste skušali izboljšati rekordno znamko Romana Kejžarja iz leta 1998. Kam je zdaj usmerjena večina vaše pozornosti?
Zdaj je čas za počitek – kar je narejeno, je narejeno. Pretekli konec tedna je bil zelo naporen, opravil sem serijo odličnih treningov, še posebej teden pred tem, in s tem sem zelo zadovoljen. Počutim se odlično, čeprav pred tem dlje časa nisem prišel v formo, ki bi si jo želel. Sicer pa sem imel ljubljanski maraton v načrtu že od začetka leta. Razmišljal sem tudi o nastopu v Chicagu (13. oktober, op. a.), a se potem nismo dogovorili. Na koncu sem vesel, saj si že dolgo želim preteči maraton v Ljubljani.
Zadnja leta smo vas v Ljubljani videvali na polmaratonski razdalji ali v vlogi strokovnega komentatorja. Kako to, da se boste zdaj spet lotili maratona?
Ker imam z Ljubljano neporavnane račune (smeh, op. a.). Moj najboljši čas na tej progi sega v leto 2019, ko sem tekel tik pred operacijo in 42 kilometrov pretekel v dveh urah in 29 minutah.
Mi pa Ljubljana veliko pomeni, saj sem prav tukaj začel svojo maratonsko pot. Leta 2005 sem na svojem prvem maratonu zasedel 19. mesto, kar mi je dalo ogromno motivacije za prihodnja leta. Še danes se spomnim, da sem tekel v dolgih pajkicah in dolgih rokavih in da nas je bilo na startu maratona 610. Za primerjavo, letos nas bo kar 2.700 maratoncev. Leta 2006 sem v Ljubljani dosegel čas 2:42 (dve uri, 42 minut), leto kasneje pa 2:38, čeprav sem že nekaj tednov prej v Berlinu pretekel 2:35.
Potem nisem več tekmoval na maratonskih razdaljah v Ljubljani, kar je bilo pogosto posledica različnih okoliščin – bodisi sem lovil norme, tekmoval na večjih tekmovanjih, kot so olimpijske igre ali svetovna prvenstva, bodisi sem bil poškodovan. Vseeno pa sem ves čas vedel, da se bom nekoč vrnil v Ljubljano in da bo to neizogibno treba storiti.
Letos boste na ljubljanskem maratonu skušali izboljšati najboljši slovenski dosežek na tem maratonu, to je čas 2:18:22, ki ga je leta 1998 postavil večkratni zmagovalec ljubljanskega maratona Roman Kejžar. Kako je prišlo do te ideje?
Ideja se mi je porodila že lani in tudi zato je bil Ljubljanski maraton letos eden od mojih osrednjih ciljev. Sam sem letos pisal organizatorjem maratona, ideja se jim je zdela zanimiva, saj se takega projekta še niso lotili, in smo se dogovorili. Povedal sem jim, da si želim na ljubljanskem maratonu odteči najboljši slovenski čas in da je moja skrita želja, da bi tekel pod 2:15:00.
Kaj se bo zgodilo, bomo še videli, prepričan pa sem, da bom odtekel rekord. Moj cilj je sicer teči dve uri in 14 minut, a za to se mora vse uskladiti. Odvisno bo od več dejavnikov, vremena, temperature, kako bom ujel formo na tisti dan … Sem pa optimističen.
Na prestižnem bostonskem maratanu je Kobe letos osvojil drugo mesto v kategoriji masters in 17. mesto v skupni razvrstitvi.
Za vami so številni maratoni, ste zelo izkušeni in zelo dobro poznate svoje telo. Kaj vse se mora uskladiti za idealen dan? Ali lahko že zjutraj ocenite, kako se bo izšlo? Po jutranjem počutju, vremenu …
Na rezultat vpliva veliko dejavnikov – vreme, forma, zelo pomembna pa je tudi skupina, s katero tečeš. Če si del skupine, se zaradi črednega nagona na nek način lahko nekoliko sprostiš. Če pa tečeš sam, je občutek, kot da sam sebe ves čas priganjaš, kar je precej težje.
Ko sem leta 2010 postavil rekord ljubljanskega polmaratona (1:04:55), sva s Tonetom Kosmačem tekla v prvi skupini maratoncev, kar naju je povleklo naprej. Po desetih mesecih treninga sem tako 21 kilometrov pretekel v manj kot uri in petih minutah. Takrat so bili res idealni pogoji.
"Želja po konkurenci me je vedno vlekla na večje maratone. Lahko bi izbral manjše maratone, kjer bi zmagal in bil 'prvi na vasi', a moj cilj je bil vedno preseči dobre čase in svoje osebne meje."
Prav ta želja po konkurenci me je vedno vlekla na večje maratone. Lahko bi izbral manjše maratone, kjer bi zmagal in bil "prvi na vasi", a moj cilj je bil vedno preseči dobre čase in svoje osebne meje.
Zdaj, ko sem malo starejši, si postavljam drugačne cilje. Eden od njih je zmaga na bostonskem maratonu v kategoriji masters, torej nad 40 let.
Letos sem bil na dobri poti, a so Američani tik pred startom pripeljali kenijskega tekača Elkanaha Kibeta, tako da nisem imel nobenih možnosti. On je tekel 2:12:32, jaz pa 2:14:56. Razlika je bila minuta in 40 sekund, preprosto je bil premočan (Kobe je bil v kategoriji master 2., v skupni razvrstitvi pa je zasedel 17. mesto, op. a.).
Potem sem si zadal, da izboljšam slovenski rekord ljubljanskega maratona in verjamem, da ta cilj lahko dosežem.
Kateri kilometri na maratonu znajo biti najbolj problematični? Kje boste najverjetneje potrebovali največ navijaške podpore?
Ključni trenutki so nekje od ceste Hradeckega na 30. kilometru proti Stožicam, tam bo najtežje, to vem že zdaj, a sem na to pripravljen. Sicer pa je tako, da gre v prvi polovici maratona bolj za nadziranje in varčevanje z močmi. Na treningih sem opazil, da se na 23., 24. kilometru zgodi nek preklop, ko padeš v tako ali drugačno počutje. Tukaj bom že vedel, kako bo na koncu.
Če se na 24., 25. kilometru počutiš popolnoma sveže, je to najboljši občutek. To pomeni, da bo rezultat res vrhunski. Se pa pravi maraton začne šele takrat, ko se približuješ 30. kilometru, takrat prideš v stanje, ko moraš napadati. Najnapornejše je od 32. do 38. kilometra.
Kaj vam pomaga v kriznih trenutkih? Imate recept?
Najpomembnejša je mentalna trdnost, hkrati pa se je treba znati tudi sprostiti in ne odnehati. Zelo koristno je, da si zadajaš manjše cilje, na primer: "Zdrži še do tega in tega kilometra." Dejstvo je, da vsaka kriza mine, zato je pomembno vztrajati in zdržati.
Največji izziv nastane, ko začne padati hitrost. Če bom na primer tekel s tempom 3:10, kaj storiti, če tempo pade na 3:15 ali 3:20? Takrat si moraš govoriti: "Izgubljam le pet sekund, to bo še vedno dober čas. Daj, pobral se boš." Vedno pravim, da se v teh trenutkih možje ločijo od fantkov. Maratonec mora znati trpeti – to je tista kvaliteta, ki loči pravega maratonca, da zna prenašati bolečino in vztrajati.
V lovu na slovenski rekord boste imeli tudi narekovalce tempa. Kdo bo tekel z vami?
Kenijski tekač Boaz Kasar Kiptarit, ki bo Kobetov narekovalec hitrosti na ljubljanskem maratonu.
Narekovalca tempa sem si želel, ker mi le tako lahko uspe. Z organizatorji maratona smo se dogovorili, da mi pri tem pomaga kenijski tekač Boaz Kasar Kiptarit, ki ga poznam od prej in mu bo organizator kril stroške prihoda in bivanja v Ljubljani.
Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi med tempo tekače dodali slovenskega tekača, a smo kmalu ugotovili, da bi težko našli nekoga, ki bi zdržal tempo. Lahko najdemo koga, ki bi zdržal do 10. km, morda kdo tudi do 21. kilometra, jaz pa potrebujem pomoč do 35. kilometra.
Imel bom samo enega tekača, čeprav bi bilo seveda bolje imeti dva, še posebej, če bo vetrovno. Kenijskega tekača, ki bo z mano, dobro poznam in mu zaupam. Vem, da je dobro pripravljen in zna narekovati tempo, kar je izjemno pomembno.
Kakšen bi bil idealen vremenski scenarij na tekmi? V kakšnih pogojih najraje tečete?
Najidealnejši scenarij bi bil, da bi bilo okoli osem stopinj Celzija in megla, ki bi se pozneje razkadila, se pravi, da bi bil visok zračni pritisk. To mi najbolj ustreza.
Kaj pa idealen tekaški zajtrk? Kaj je dobro zaužiti pred maratonsko preizkušnjo?
Najpomembneje je, da ne poješ preveč. Če se boš preveč najedel, boš želel počivati, ne pa teči (smeh, op. a.). Dejstvo je, da te prebavljanje hrane utrudi bolj kot karkoli drugega. Pomembno je, da imaš energijo naloženo že prej in da je zajtrk pred startom lahko prebavljiv. Sam pred startom običajno jem bel kruh z marmelado, včasih tudi z malo medu. Polnozrnat kruh pred tekmo ni prava izbira.
Če bi zajtrkoval doma, bi si za najverjetneje privoščil carski praženec z dobro omako in morda kakšno rozino ali pa palačinke – to se vedno dobro prebavi. Zadnji obrok pojem tri ure pred startom, kar pomeni, da bomo zajtrkovali že ob 6. uri, če bo start ob 9. uri.
Kobe je aktualni državni prvak v polmaratonu. Enaindvajset kilometrov je maja pretekel v času 1:06:28.
Kot rečeno, boste pred ljubljanskim maratonom nastopili še na novomeškem polmaratonu, kjer ste organizator. Bo za vas psihično in fizično lažje, ko bo novomeški polmaraton pod streho?
Zagotovo, komaj čakam. V Novem mestu bom tudi sam nastopil, in sicer kot del treninga. Poskusil bom teči hitro, bom videl, kako bo šlo, rad pa bi tudi tukaj popravil rekord. Najboljši čas novomeškega polmaratona ima Mitja Krevs, ki je dvakrat tekel 1:07:23.
Preberite še:
