Četrtek, 16. 3. 2017, 18.00
7 let, 2 meseca
TOP 10
To so svetovni rekordi, ki bodo morda ostali večni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,30
Nekateri atletski svetovni rekordi imajo že precej dolgo brado. Izbrali smo jih deset, ki so bili postavljeni v prejšnjem tisočletju, večina pa je tako dobrih, da marsikdo ne verjame, da so bili postavljeni na pošten način.
Florence Griffith-Joyner, 100 m (1988)
Ameriška šprinterka Florence Griffith-Joyner je lastnica svetovnih rekordov na 100 (10,41) in 200 metrov (21,34). Oba je dosegla v letu 1988, ko je osvojila tudi trojno krono na olimpijskih igrah v Seulu, v naslednjih skoraj 30 letih pa se jima ni nihče niti približal.
Američanka je imela še v letu 1987 osebni rekord 10,96, nato pa ga je v enem letu popravila za neverjetnih 47 stotink sekunde. V istem letu se je močno spremenil tudi njen zunanji videz in marsikdo jo je obtožil jemanja steroidov, a ji tega niso nikdar dokazali.
Pri njenem rekordnem teku na 100 metrov pa se pojavlja še en dvomljiv podatek. Merilne naprave so namreč namerile dovoljen veter +0,0 m/s, kar pomeni, da naj bi se četrtfinalni obračun zgodil v brezvetrju.
Že v pričujočem posnetku rekordnega teka se vidi, da na štartu precej piha (tudi komentatorja že vnaprej povesta, da časi ne bodo regularni, ker premočno piha), močan veter pa so isto popoldne namerili v številnih drugih disciplinah. Willie Banks je istega dne v troskoku krpko preletel svetovni rekord in pristal pri vrtoglavih 18 metrih in 20 centimetrih, a je imel pomoč vetra s hitrostjo +5,2 m/s. Zaletišče za troskok je potekalo vzporedno s ciljno ravnino. Tudi predtek na 100 metrov je potekal le nekaj ur pred četrtfinalom, pa so imela dekleta pomoč vetra s hitrostjo +3,2 m/s. Odgovorni za merjenje vetra niso priznali napake, Mednarodna atletska zveza pa je rezultate priznala. Takrat je večina dosegla svoje najboljše čase v karieri.
"Flo-Jo" je med spanjem zaradi epileptičnega napada umrla že pri 38 letih. V njenem telesu so našli le sledi običajnih zdravil, ki jih lahko kupi vsak.
Marita Koch, 400 m (1985)
Marita Koch je imela proti koncu kariere že kar precej možato postavo.
Nemška šprinterka Marita Koch je svetovni rekord v teku na 400 metrov postavila leta 1985. Od tedaj se ji je na manj kot sekundo približala le Francozinja Marie-Jose Perec. Kochova si lasti štiri od petih najhitrejših časov v teku na en štadionski krog.
Tudi Nemka je bila tarča obtožb jemanja prepovedanih sredstev, predvsem steroidov, a tudi njej dopinga s testiranji nikdar niso dokazali, čeprav obstajajo dokumenti znanstvenikov iz Vzhodne Nemčije, ki so skrbeli za sistemski doping v državi. Na listi je jasno zapisano tudi ime Marita Koch, prepovedan steroid, ki naj bi ga jemala in celo doze. Obstaja tudi pismo, v katerem se Kochova pritožuje, da njena rojakinja prejema večje doze steroidov kot ona.
Danes 60 letna atletinja je v Moskvi leta 1980 osvojila zlato olimpijsko medaljo, ima pa tudi tri zlate kolajne s svetovnega prvenstva v Helsinkih leta 1983.
Jarmila Kratochvílová, 800 m (1983)
Nekdanja češka tekačica Jarmila Kratochvílová drži najstarejši atletski rekord v individualni disciplini. Svetovni rekord v teku na 800 metrov je s časom 1:53,28 postavila leta 1983. Od tedaj se ji je le Kenijka Pamela Jelimo približala na manj kot sekundo.
Mnenje, ali si je Kratochvilova kdaj pomagala s prepovedanimi sredstvi, prepuščamo vam.
Leta 1983 je na svetovnem prvenstvu v Helsinkih osvojila dvojno krono. Zmagal je tako v teku na 400 kot 800 metrov. Zaradi izjemnih rezultatov in mišičastega videza so tudi njo povezovali z jemanjem prepovedanih poživil.
Junxia Wang, 3000 m (1993)
Junxia Wang je osvojila tudi zlato odličje na svetovnem prvenstvi v Stuttgartu leta 1983 v teku na 10.000 metrov.
O "čudežnih" Kitajkah in kitajskih igrah v Pekingu leta 1993 smo enkrat že pisali.
Finale teka na 3000 metrov na teh igrah velja za enega najbolj neverjetnih tekov v zgodovini atletike. Junxia Wang je s časom 8:06,11 postavila svetovni rekord, ki se mu pozneje nobena atletinja ni približala na manj kot 14 sekund.
Prvih šest rezultatov vseh časov v tej disciplini je bilo postavljenih v dveh dneh. Ob tem naj dodamo, da je šlo za skoraj povsem neznane tekačice.
Lani se je v javnosti pojavilo pismo, v katerem Wangova priznava jemanje prepovedanih poživil. V to naj bi bila prisiljena, večje doze pa naj bi jemala več let. Pismo je napisala že leta 1995 in ga poslala kitajskemu novinarju, a do lani ni prišlo v javnost.
Epilog zgodbe za zdaj ni znan, grozi pa ji odvzem nenormalno dobrega svetovnega rekorda.
Galina Čistjakova, daljina (1988)
Slovakinja Galina Čistjakova je v času aktivne kariere tekmovala za Sovjetsko zvezo. Svetovni rekord v skoku v daljino je postavila leta 1988 na domačem mitingu v Sankt Peterburgu. Skočila je 752 centimetrov.
Le slab mesec pozneje se ji je na štiri centimetre približala Nemka Heike Drechsler, resno pa jo je ogrožala tudi Američanka Jackie Joyner-Kersee, kateri so do rekorda dvakrat zmanjkali trije centimetri. Čistjakova nikdar ni bila ne olimpijska ne svetovna prvakinja, ima pa štiri naslove evropske dvoranske prvakinje in enega svetovne dvoranske prvakinje.
Galina Čistjakova še skoraj 30 let drži svetovni rekord v skoku v daljino.
Danes je njen svetovni rekord tekmovalkam nepredstavljiv. Po mnogih letih se ji je lani na 21 centimetrov (731 cm) približala Američanka Brittney Reese.
Zadnje iz rubrike Top 10:
- Slovenci in Slovenke, ki so nasledili športne gene svojih staršev
- Škandali, ki so pretresli nogometni svet
- Deset spominov na najboljše uvrstitve Slovencev na nordijskih SP
- To so najbolj priljubljeni športi, ki jih poznamo
- Pridrveli iz ozadja in utišali vso konkurenco
Inessa Kravets, troskok (1995)
Ukrajinka je dvakrat prejela kazen zaradi dopinga, svetovni rekord pa ji je ostal.
Ukrajinska atletinja Inessa Kravets je svetovni rekord v troskoku postavila leta 1995 na svetovnem prvenstvu v švedskem Göteborgu. Doskočila je pri 15 metrih in 50 centimetrih. V njenem obdobju so troskok šele vključili na velika tekmovanja, tako da je leta 1996 v Atlanti postala sploh prva olimpijska prvakinja v tej disciplini.
Težo njenih dosežkov pa močno zmanjša dejstvo, da je bila kar dvakrat kaznovana zaradi jemanja prepovedanih poživil. Leta 1993 je zaradi uporabe stimulansov ''počivala'' tri mesece, leta 2000 pa je zaradi jemanja steroidov prejela prepoved nastopanja za dve leti.
Štefka Kostadinova, višina (1987)
Štefka Kostadinova je svetovna rekorderka v skoku v višino.
Bolgarka Štefka Kostadinova je svetovna rekorderka v skoku v višino. Svetovni rekord, preskočila je 209 centimetrov, je postavila na svetovnem prvenstvu v Rimu leta 1987. Zlata je bila tudi na svetovnem prvenstvu v Göteborgu leta 1995, leto pozneje pa je v Atlanti postala še olimpijska prvakinja. Petkrat je osvojila tudi naslov svetovne dvoranske prvakinje.
Le centimeter manj od nje je leta 2009 preskočila Hrvatica Blanka Vlašić, zadnja leta pa nobena ne ogroža njenega rekorda.
Kostadinova je od leta 2005 predsednica bolgarskega olimpijskega komiteja.
Gabriele Reinsch, disk (1988)
Nemka Gabriele Reinsch je svetovna rekorderka v metu diska. Rekord znaša 76,80 metra, postavila pa ga je leta 1988. Leto pred tem je njen osebni rekord znašal 67,18 metra, tako da je v enem letu svoj dosežek izboljšala za skoraj 10 metrov. Tudi pri njej so se ob takem napredku takoj pojavila namigovanja o dopingu.
Po letu 2000 sta le dve atletinji disk zalučali preko 70 metrov. Hrvatica Sandra Perković, ki je razred zase v zadnjih letih, ima osebni rekord 71,08 metra in je na večni lestvici šele na 18. mestu.
Jürgen Schult, disk (1986)
Še en predstavnik Vzhodne Nemčije, ki je tekmoval v času sistemskega dopinga v tej deželi. Jürgen Schult je metal disk, leta 1986 pa ga je vrgel dlje kot kdor koli prej ali potem. Njegov svetovni rekord znaša 74,08 metra in je najstarejši moški rekord v atletiki.
Nemec drži najstarejši moški atletski rekord.
Nemec je na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 osvojil zlato, leto prej pa je v Rimu postal svetovni prvak. Skupno ima devet medalj z največjih tekmovanj.
Jurij Sedih, kladivo (1986)
Jurij Sedih je tekmoval za Sovjetsko zvezo, svetovni rekord v metu kladiva 86,74 metra pa je postavil na evropskem prvenstvu v Stuttgartu leta 1986. Je dvakratni olimpijski prvak, zlato je osvojil v Montrealu leta 1976 in v Moskvi leta 1980, je enkratni svetovni prvak. Zmagal je v Tokiu leta 1991.
Še danes si lasti tri najdaljše mete kladiva v zgodovini.
