Nedelja, 27. 11. 2016, 18.52
7 let, 2 meseca
Portret svetovnega prvaka – Nico Rosberg
Samo en dirkač je na prvi naslov prvaka čakal dlje od Nica Rosberga
Po tem, ko so Nemci na svojega svetovnega prvaka v formuli ena čakali kar 44 let, se danes veselijo uspeha svojega tretjega junaka v zadnjih dveh desetletjih. Michaelu Schumacherju in Sebastianu Vettlu se je v elitnem klubu pridružil še Nico Rosberg.
Nemčija kot svetovna avtomobilistična velesila je na svojega prvega svetovnega prvaka v formuli ena čakala 44 let. Šele legendarni Michael Schumacher je leta 1994 prekinil sušo, nato pa s skupaj sedmimi naslovi kar nekoliko razvadil nemške ljubitelje in ljubiteljice tega športa. Po Schumiju je na sceno stopil Sebastian Vettel in štirikrat pokoril konkurenco, po dveh sezonah zmagoslavij Lewisa Hamiltona pa je danes na vrhu spet Nemec, Nico Rosberg.
Šele tretji nemški svetovni prvak
Šele tretji nemški prvak v formuli ena je na svoj prvi naslov čakal deset let. Odpeljal je 206 dirk, a si je danes oddahnil, ko je v Abu Dabiju z drugim mestom ubranil točkovno prednost v prvenstvu dirkačev pred moštvenim kolegom in najhujšim tekmecem Hamiltonom. Na lestvici dirkačev, ki so na svoj prvi naslov čakali dlje, je pred Rosbergom le Anglež Nigel Mansell, ki je za podvig potreboval 12 let, a v tem obdbju odpeljal manj dirk (176). Seveda obstajajo tudi takšni, ki naslova ne osvojijo nikoli.
Svoj prvi naslov prvaka je takole proslavljal z ženo Vivian, s katero sta avgusta 2015 dobila hčerko Alaϊo.
Rosberg je torej kralj 67. svetovnega prvenstva formule ena in 33. svetovni prvak. Danes je eden od 17-ih dirkačev, ki so prvenstvo osvojili enkrat, med temi pa je tudi njegov oče Keke Rosberg, ki je kraljeval leta 1982. Finski as je takrat do naslova prišel z eno samo zmago, v devetletni karieri pa jih je zbral vsega pet.
V vseh pogledih presegel očeta
Nico je v desetih sezonah v formuli ena zmagal 21-krat, se ob tem 57-krat uvrstil na stopničke (Keke 17-krat), s prvim naslovom prvaka pa dodal še manjkajoči delček sestavljanke in v vseh pogledih presegel očeta.
S tremi svetovnimi prvaki se zdaj lahko pohvalijo tri države, Nemčija (Schumacher, Vettel in Rosberg), Brazilija (Emerson Fittipaldi, Nelson Piquet in Ayrton Senna) in Finska (Keke Rosberg, Mika Hekkinen in Kimi Räikkönen). Daleč največ, deset, jih je dala Velika Britanija (Mike Hawthorn, Jim Clark, Graham Hill, John Surtees, Jackie Stewart, James Hunt, Nigel Mansell, Damon Hill, Jenson Button in Lewis Hamilton).
Dirkanje mu je bilo položeno v zibko
Nico Rosberg se je rodil 27. junija 1985 v Wiesbadnu v Nemčiji, njegov oče je, kot že rečeno, Finec, mati Sina pa Nemka. Ima dvojno državljanstvo, odraščal pa je večinoma v Monaku. S šestimi leti je začel dirkati v kartingu, leta 2000 sta bila s Hamiltonom moštvena kolega. Nadaljeval je v nemški formuli BMW, nato prestopil v evropsko serijo formule 3, kjer je vozil za očetovo moštvo, leta 2004 pa je prvič testiral Willimsov dirkalnik formule ena.
Takole se je Nico na Twitterju zahvalil staršem:
Danke Mama und Papa ❤️❤️ pic.twitter.com/2h9qZLbjve
— Nico Rosberg (@nico_rosberg) November 27, 2016
Prva dirka leta 2006, prva zmaga leta 2012
Leta 2005 je bil testni voznik moštva Williams, leta 2006 na VN Bahrajna pa je odpeljal svojo prvo dirko formule ena. Za moštvo Williams, seveda. V tem je vztrajal štiri sezone, nato pa leta 2010 prestopil k Mercedesu, za katerega je takrat dirkal tudi njegov vzornik Schumacher. Leta 2013 se mu je pri srebrnih puščicah pridružil še kolega iz karta Hamilton.
Rivalstvo med dirkačema Mercedesa bo zagotovo vroče tudi v naslednji sezoni.
"To so bile moje sanje vse od otroštva. Zdaj so se mi uresničile in bomo le še proslavljali. Dali si bomo duška," je po osvojenem naslovu dejal nemški dirkač in priznal, da je ob koncu dirke potočil tudi nekaj solz sreče. Prvo zmago v F1 je Rosberg dosegel leta 2012 na VN Kitajske.
Zagrizen boj med omenjenima dirkačema lahko pričakujemo tudi v prihodnji sezoni, oba namreč ostajata pri Mercedesu, drugo vprašanje pa je, ali bo to moštvo tudi v sezoni 2017 tako dominantno. Prihodnja sezona namreč prinaša nekaj sprememb pravil, ki lahko dodobra premešajo razmerja moči.
Vsi svetovni prvaki formule 1:
1950 - Giuseppe Farina (Ita/Alfa Romeo) - (brez konstruktorskega naslova)
1951 - Juan Manuel Fangio (Arg/Alfa Romeo) - (brez konstruktorskega naslova)
1952 - Alberto Ascari (Ita/Ferrari) - (brez konstruktorskega naslova)
1953 - Alberto Ascari (Ita/Ferrari) - (brez konstruktorskega naslova)
1954 - Juan Manuel Fangio (Arg/Mercedes, Maserati) - (brez konstruktorskega naslova)
1955 - Juan Manuel Fangio (Arg/Mercedes) - (brez konstruktorskega naslova)
1956 - Juan Manuel Fangio (Arg/Lancia, Ferrari) - (brez konstruktorskega naslova)
1957 - Juan Manuel Fangio (Arg/Maserati) - (brez konstruktorskega naslova)
1958 - Mike Hawthorn (VBr/Ferrari) - Vanwall (prvak med konstruktorji)
1959 - Jack Brabham (Avs/Cooper-Climax) - Cooper
1960 - Jack Brabham (Avs/Cooper-Climax) - Cooper
1961 - Phil Hill (ZDA/Ferrari) - Ferrari
1962 - Graham Hill (VBr/BRM) - BRM
1963 - Jim Clark (VBr/Lotus-Climax) - Lotus
1964 - John Surtees (VBr/Ferrari) - Ferrari
1965 - Jim Clark (VBr/Lotus-Climax) - Lotus
1966 - Jack Brabham (Avs/Brabham-Repco) - Brabham
1967 - Dennis Hulme (NZl/Brabham-Repco) - Brabham
1968 - Graham Hill (VBr/Lotus-Ford) - Lotus
1969 - Jackie Stewart (VBr/Matra-Ford) - Matra
1970 - Jochen Rindt (Avt/Lotus-Ford) - Lotus
1971 - Jackie Stewart (VBr/Tyrrell-Ford) - Tyrrell
1972 - Emerson Fittipaldi (Bra/Lotus-Ford) - Lotus
1973 - Jackie Stewart (VBr/Tyrrell-Ford) - Lotus
1974 - Emerson Fittipaldi (Bra/McLaren-Ford) - McLaren
1975 - Niki Lauda (Avt/Ferrari) - Ferrari
1976 - James Hunt (VBr/McLaren-Ford) - Ferrari
1977 - Niki Lauda (Avt/Ferrari) - Ferrari
1978 - Mario Andretti (ZDA/Lotus-Ford) - Lotus
1979 - Jody Scheckter (JAR/Ferrari) - Ferrari
1980 - Alan Jones (Avs/Williams-Ford) - Williams
1981 - Nelson Piquet (Bra/Brabham-Ford) - Williams
1982 - Keke Rosberg (Fin/Williams-Ford) - Ferrari
1983 - Nelson Piquet (Bra/Brabham-BMW Turbo) - Ferrari
1984 - Niki Lauda (Avt/McLaren-Porsche Turbo) - McLaren
1985 - Alain Prost (Fra/McLaren-Porsche Turbo) - McLaren
1986 - Alain Prost (Fra/McLaren-Porsche Turbo) - Williams
1987 - Nelson Piquet (Bra/Williams-Honda Turbo) - Williams
1988 - Ayrton Senna (Bra/McLaren-Honda Turbo) - McLaren
1989 - Alain Prost (Fra/McLaren-Honda) - McLaren
1990 - Ayrton Senna (Bra/McLaren-Honda) - McLaren
1991 - Ayrton Senna (Bra/McLaren-Honda) - McLaren
1992 - Nigel Mansell (VBr/Williams-Renault) - Williams
1993 - Alain Prost (Fra/Williams-Renault) - Williams
1994 - Michael Schumacher (Nem/Benetton-Ford) - Williams
1995 - Michael Schumacher (Nem/Benetton-Renault) - Benetton
1996 - Damon Hill (VBr/Williams-Renault) - Williams
1997 - Jacques Villeneuve (Kan/Williams-Renault) - Williams
1998 - Mika Häkkinen (Fin/McLaren-Mercedes) - McLaren
1999 - Mika Häkkinen (Fin/McLaren-Mercedes) - Ferrari
2000 - Michael Schumacher (Nem/Ferrari) - Ferrari
2001 - Michael Schumacher (Nem/Ferrari) - Ferrari
2002 - Michael Schumacher (Nem/Ferrari) - Ferrari
2003 - Michael Schumacher (Nem/Ferrari) - Ferrari
2004 - Michael Schumacher (Nem/Ferrari) - Ferrari
2005 - Fernando Alonso* (Špa/Renault) - Renault
2006 - Fernando Alonso* (Špa/Renault) - Renault
2007 - Kimi Räikkönen* (Fin/Ferrari) - Ferrari
2008 - Lewis Hamilton* (VBr/McLaren-Mercedes) - Ferrari
2009 - Jenson Button* (VBr/Brawn-Mercedes) - Brawn
2010 - Sebastian Vettel* (Nem/Red Bull) - Red Bull
2011 - Sebastian Vettel* (Nem/Red Bull) - Red Bull
2012 - Sebastian Vettel* (Nem/Red Bull) - Red Bull
2013 - Sebastian Vettel* (Nem/Red Bull) - Red Bull
2014 - Lewis Hamilton* (VBr/Mercedes) - Mercedes
2015 - Lewis Hamilton* (VBr/Mercedes) - Mercedes
2016 - Nico Rosberg* (Nem/Mercedes) - Mercedes
STA
Svetovni prvaki po številu naslovov:
Michael Schumacher (Nem) 7 (1994, 1995, 2000-04)
Juan Manuel Fangio (Arg) 5 (1951, 1954-57)
Alain Prost (Fra) 4 (1985-86, 1989, 1993)
Sebastian Vettel (Nem)* 4 (2010-13)
Jack Brabham (Avs) 3 (1959-60, 1966)
Jackie Stewart (VBr) 3 (1969, 1971, 1973)
Niki Lauda (Avt) 3 (1975, 1977, 1984)
Nelson Piquet (Bra) 3 (1981, 1983, 1987)
Ayrton Senna (Bra) 3 (1988, 1990-91)
Lewis Hamilton (VBr)* 3 (2008, 2014, 2015)
Fernando Alonso (Špa)* 2 (2005, 2006)
Alberto Ascari (Ita) 2 (1952, 1953)
Graham Hill (VBr) 2 (1962, 1968)
Jim Clark (VBr) 2 (1963, 1965)
Emerson Fittipaldi (Bra) 2 (1972, 1974)
Mika Häkkinen (Fin) 2 (1998, 1999)
Giuseppe Farina (Ita) 1 (1950)
Mike Hawthorn (VBr) 1 (1958)
Phil Hill (ZDA) 1 (1961)
John Surtees (VBr) 1 (1964)
Dennis Hulme (NZl) 1 (1967)
Jochen Rindt (Avt) 1 (1970)
James Hunt (VBr) 1 (1976)
Mario Andretti (ZDA) 1 (1978)
Jody Scheckter (JAR) 1 (1979)
Alan Jones (Avs) 1 (1980)
Keke Rosberg (Fin) 1 (1982)
Nigel Mansell (VBr) 1 (1992)
Damon Hill (Nem) 1 (1996)
Jacques Villeneuve (Kan) 1 (1997)
Kimi Räikkönen (Fin)* 1 (2007)
Jenson Button (VBr)* 1 (2009)
Nico Rosberg (Nem)* 1 (2016)
* - še aktivni dirkači
STA