Bo nov podvig končno dovolj?

Sploh v moški vrsti, ki v zadnjem obdobju dobesedno skrbi za čudeže. Na dosedanjih prvenstvih je slovenska moška vrsta, ki je bila leta 1991 med prvimi slovenskimi reprezentancami, ki je nastopila na prvenstvu pod svojimi barvami, že dosegala tudi boljše dosežke, kot je 17. mesto. Denimo že lani. Toda sistem tekmovanja je nekoliko skregan z logiko in denimo ne omogoča vsem reprezentancam, da bi na druženju najboljših vsakdo lahko posegel po naslovu ali vsaj kolajni. To ne pomeni, da bi Slovenija, ki je bila ob Nemčiji na prvenstvu edina neporažena segla tako visoko, je pa dejstvo, da je sistem povsem nerazumljiv in ne prinaša nič dobrega športni disciplini, ki se z izjemo redkih držav ubada s kar velikimi težavami. Če bi povzeli že sistem tekmovanja z mladinskih prvenstev, bi bilo vse precej drugače in najbrž v zadovoljstvo vseh, kar pa trenutno ne moremo reči. Najboljši pa bi bili zagotovo najboljši tudi v "odprti" varianti prvenstva.

Ampak o tem bodo razmišljali drugi, denimo letos so celo sprejeli, da se bo elita v prihodnje še dodatno zaprla, saj bo od leta 2013 v njej le še ducat reprezentanc. Kakšen modus bo obveljal, pa bodo še dorekli. Slovenska četverica (op.a. zanimivo, da sta obe reprezentanci tu nastopili brez državnega prvaka, kar je najbrž popolna izjema) med moškimi Bojan Tokič, Saš Lasan, Jan Žibrat in Gregor Zafoštnik v šestih dvobojih ni izgubila niti enkrat. Le Ukrajinci so jim vzeli dve igri, vsi drugi največ eno. Denimo tudi Madžari, ki so še maja v Moskvi na SP igrali v četrtfinalu. In to v enaki postavi, Slovenija pa je bila brez Bojana Tokiča.

"To, kar smo naredili, je skorajda znanstvena fantastika. S tako postavo, s katero smo igrali, je ta izid nekaj fantastičnega. Ne smemo pozabiti, da je bil tu Zafoštnik novinec in da ima Žibrat šele 18 let. Samo upam, da nam bo naša formula uspevala tudi v naslednje. Te naše rizične postavitve in ta naš uspeh marsikomu doma ne bo všeč, kar sem že poudaril, toda dobro bi bilo, če bi posamezniki, ki s svojim pretiranim besedičenjem bolj škodijo kot ne, svojo energijo usmerili v stvari, ki jim namenjene in za kar so postavljeni," je precej ostro po uspehu pripovedoval zvezni kapetan Bojan Rak. O tem, kakšne so možnosti njegovih fantov v drugem delu prvenstva, niti ni želel govoriti, saj se dobro ve, kako in kaj. Očitno se bo Žibratu odprla celo velika priložnost za morebitno presenečenje, če bo ohranil mirnost in evforijo zadnjih uspešnih dvobojev. Ob poškodbi Ovtcharova bo prevzel njegovo mesto in na njem je, da to izkoristi čim bolje.

Vsekakor pa bo nekaj potrebno postoriti v ženski vrsti. Osemindvajseto mesto sicer ni niti toliko slabše kot lanska uvrstitev, ko denimo znotraj četverice, ki igra v določeni skupini, lahko odločajo tudi malenkosti. In najmanj v tekmi z Dansko tudi so. Matej Petar je svojo vlogo v Ostravi več kot odlično opravil. Vsa dekleta pozna do potankosti, punce mu zaupajo, kar je najbolj pomembno, seveda pa ni imel niti zaključne besede pri izboru, po koncu pa je le dejal: "Najprej bi seveda poudaril, da nisem povsem kompetenten, da ocenjujem karkoli za naprej. Lahko povem le svoje mnenje. Tu so namreč dekleta opravila svoje po najboljših močeh. Vsaj sam menim tako. Nekaj smole, precej neizkušenosti, saj je bila ekipa še mlajša kot lani, seveda opravi svoje. Odkrito povedano, sem pričakoval uvrstitev točno med 25. in 28. mestom. Za naprej pa, to je seveda stvar tistega, ki bo na mestu selektorja, sam pa zagovarjam, da bi nadaljevali s temi mladimi igralkami in še nekaj jih je doma. To je dolgotrajen proces petih, šestih let, zelo malo jih je, ki denimo pri 20 letih, kolikor jih bo kmalu dopolnila Manca Fajmut, že nosijo glavno breme reprezentance. Odločitev za naprej pa zagotovo ne bo moja, sem pa vedno pripravljen biti poleg," je zaključil mladi, izjemno agilni in delovni strokovnjak iz Radelj ob Dravi.

Dilem in odprtih stvari je na pretek. Po lanskih stresnih trenutkih na začetku poletja namizni tenis zdaj vsaj ima prvega moža. Marjan Hribar je znal in še vedno zna vihteti loparček in prihaja iz namiznoteniških vrst. Na osnovi zadnjih dosežkov bo najbrž potrebno poskrbeti tudi za državni vadbeni center, kjerkoli že, v Podpetelinjeku, Podjelovem Brdu, Murski Soboti, Ravnah ali v Ljubljani. In namiznoteniškega bika bo potrebno hitro zgrabiti za roge, da ne bo ta isti tekst aktualen tudi čez leto.