Čaka se novo vodstvo

Večji del je bil doma že v petek proti večeru, Bojan Tokič pa se je odpravil v Düsseldorf danes dopoldne potem, ko je sinoči prejel bronasto odličje za nastop med dvojicami. To je njegova prva odmevnejša kolajna, doslej jo je imel tudi s Sredozemskih iger, obenem pa je to prva moška medalja za Slovenijo na največjih tekmovanjih. Seveda ne smemo in ne moremo mimo dejstva, da so bili slovenski namiznoteniški igralci med dobitniki kolajn na največjih tekmovanjih že pred tem uspehom, ampak so nastopali v dresih nekdanje skupne države.

Na evropskih prvenstvih se denimo celo z zlato medaljo med dvojicami ponašata tudi Janez Teran (1962 Z. Berlin skupaj z Vojislavom Markovićem) in najboljši slovenski igralec vseh časov Edvard Vecko, ki je bil na vrhu zmagovalnega odra skupaj z Antunom Stipančičem v Lyonu šest let kasneje.

Tokič z medaljo ublažil razočaranje

Z vidika medalje je bilo prvenstvo za slovensko peterico in skromno vodstvo reprezentance (op.a. v.d. selektorja pri ženskah Darija Vizjak je bil tudi v vlogi vodje odprave in to delo je več kot odlično tudi opravil) vsekakor uspešno. Izpad moške ekipe iz elitne skupine je bil resnici na ljubo povsem pričakovan. Zmaga z Madžari in končno 14. mesto je celo presežek. Dekleta z dvema najstnicama so sicer končala najniže doslej, ampak niso klonile niti v enem dvoboju, ko je bilo potrebno zmagati. V oči še naprej bodejo le hitri porazi v posamičnem delu in v igri dvojic, kjer pa je očitno še obilo rezerv prej kot ne pri vseh. Še največje razočaranje, ki ga je potem "pokril" z medaljo, pa je med posamezniki pripravil Bojan Tokič.

"S tem se v celoti strinjam. Ne glede na ta bron me nekje v sebi ta poraz še vedno zelo boli in ga zlepa ne bom pozabil. Priznam, to ni bil moj večer. Pavelka je bil enostavno bolj pri stvari. Sam pa sem bil izmučen kot že dolgo ne. Če bi igrala v petek bi bilo najbrž drugače, ampak za nazaj se ne da nič popraviti. Vsekakor bo evropska zveza ETTU po mojem morala nekaj spremeniti. Ali za dan, dva podaljšati prvenstvo ali pa ločiti ekipnega od preostalega dela," je po prejemu bronastega odličja v soboto proti večeru pripovedoval Bojan Tokič. Tudi mimo vroče teme, da v primeru takih razmer na zvezi za reprezentanco ne bo več igral se ni dalo iti: "Na to sem predvsem tiste, ki so v namiznem tenisu poskušal opozoriti pred odhodom. Bili smo pred prvim našim nastopom v eliti in sem menil, da je pravi čas. Razmere so res kritične, vsekakor pa upam, da bo novo vodstvo le premaknilo naš voz v pravo smer. Tako, da trenutno te teme ne bi pogreval. Počakajmo kakšen teden."

O zgodovinskem dosežku ne smejo zaspati

Moški kapetan Bojan Rak je bil po uspehu med dvojicami seveda navdušen, ostal pa je tudi realen: "Zares je to zgodovinski dosežek ob katerem pa nikakor ne smemo zaspati. To se nam ne bo dogajalo kar vsako leto, to moramo vedeti. Sploh, če se nam v domačem okolju nič ne premakne na bolje. Resnično še enkrat povem, da ob izpadu nisem bil pretirano razočaran, enostavno zato, ker smo bili ves čas realni. Tudi po zmagi z Madžari nas ni zajelo nerazumljivo navdušenje. Tam smo kamor pač sodimo. Potrebna je zagotovo prava analiza, doma imamo zelo perspektivnega igralca, ki je že v zamudi in okrog tega se bo potrebno čim prej odločiti. Upam, da bodo Bojanov dosežek znali tudi pravilno vrednotiti, saj imamo iz bližnje preteklosti okrog tega zelo grenko izkušnjo."

Vsekakor je Rak mislil na razvoj Jana Žibrata in na vrednotenje bronaste medalje ženske vrste iz Aarhusa pred štirimi leti, ki je bila v domačem športnem okolju nagrajena z manjšo vsoto kot je najnižja vrednost kateregakoli prispevka iz sredstev, ki jih za karkoli namenja država. Tudi okrog njegovega izbora so se kresala mišljenja. "Za temi fanti sem bil in sem. Po poškodbi Uroša sem v moštvo poklical tistega, ki je bil na vrsti. Vsi realni pri nas bodo to zgolj potrdili. Mi enostavno nimamo pravih zamenjav za omenjene, doma je morda še eden, največ dva, ki bi lahko vskočila za tako tekmo kot je EP. Krog naših igralcev, seveda tudi igralk je zelo ozek. Upam, da se bo novo vodstvo zveze morda znova usmerilo v skupni center za treninge, da bi še naprej uspevali dostojno braniti naše barve na največjih tekmovanjih," je zaključil Bojan Rak, ki tudi nestrpno pričakuje torkovo zasedanje skupščine NTZS v Brezovici.

V.d. selektorja za ženske Darijan Vizjak je bil s svojimi dekleti povsem zadovoljen: "Ne glede na končni izid, ki je res najslabši doslej, jim nimam kaj zameriti. Nekateri so nas videli celo v tretji skupini. Še enkrat pa poudarjam, dekleta niso izgubila niti ene tekme, ki jo je bilo potrebno dobiti in vsak, ki bo na tem mestu bo na to trojico moral računati tudi vnaprej." Logična povezava je bila, da v tem "sedlu" ostane kar sam: "To ni moja domena, jaz sem imel nalogo selektorja le v Stuttgartu. Vsekakor sem tudi najodgovornejši za stroko pri kadetinjah in mladinkah in najbrž ti dve funkciji ne bi bili združljivi. Ampak ne glede na vse, upam, da bodo odločitev pristojnih na mestu, v dobro tudi naše ženske vrste. Jaz pa vsakemu, ki bo na tem mestu želim veliko uspehov in vsaj toliko zadovoljstva kot sem ga imel jaz."

Vse je torej zazrto v jutrišnji večer. Zadnje zasedanje skupščine namiznoteniškim delavcem v juniju ni bilo v ponos, in če bo jutri in v prihodnje le kaj bolje bo najbrž vsakdo zadovoljen.