Petek, 24. 5. 2019, 20.14
5 let, 6 mesecev
Predsednik Sloado o aktualni problematiki dopinga v kolesarstvu
Dvoršak: Uci ne bi obvestil Korena in Božiča, če ne bi imel argumentov
Predsednik Slovenske antidopinške organizacije (Sloado) Jani Dvoršak je o aktualni problematiki dopinga v kolesarstvu danes slovenskim novinarjem v Ljubljani povedal, da Mednarodna kolesarska zveza (Uci) Boruta Božiča in Kristijana Korena ne bi obvestila, če ne bi imela ustreznih argumentov.
Dvoršak je dejal, da jih mednarodni preiskovalci niso neposredno seznanili z izsledki mednarodne preiskave domnevnega kolesarskega dopinškega primera Aderlass, zato o imenih in zbranih dokazih ni mogel konkretno govoriti, popolnoma pa zaupa protidopinškemu sistemu.
"Srčno upam, da bo preiskava prinesla rezultate"
"Še vedno smo na trhlih nogah, kar zadeva nas, ker nismo neposredno informirani. Imamo pogodbo o sodelovanju in izmenjavi informacij s podjetjem, ki izvaja protidopinška testiranja v Uciju, nimamo pa podatkov, ki jih v tem trenutku vodijo avstrijski in nemški preiskovalni organi, in praktično ne moremo priti do njih," je opozoril Dvoršak.
Na vprašanje, kako ravnajo v primerih, ko gre za časovno oddaljene primere, pa je Dvoršak pojasnil: "Kodeks svetovne protidopinške organizacije dovoljuje, da se lahko znova testira vzorce, ki so bili zamrznjeni do deset let, z novimi metodami. Pri operaciji Aderlass pa nimamo druge možnosti, kot da nas informirajo preiskovalci. Kajti oni so tisti, ki so šli toliko nazaj, ker so očitno pri izviru informacij prišli do podatkov, da je bila ta zadeva izpeljana leta 2011 oziroma 2012."
"Nimamo teh podatkov, nerealno je pričakovati, da bi imeli kakršnikoli dostop do tega," je pojasnil.
Ob tem pa dodal: "Srčno upam, da bo preiskava prinesla rezultate. Prepričan sem, da Uci ne bi obvestil Korena in Božiča, če ne bi imel za to argumentov, ustreznih argumentov."
"Seveda gre za velik pritisk na Rogliča, Polanca in druge"
Dvoršak je potešil tudi zanimanje novinarjev o naključju, da je razkritje kršiteljev sovpadlo s kolesarsko dirko po Italiji, na kateri so Slovenci po zaslugi odličnih voženj Primoža Rogliča in Jana Polanca v ospredju zanimanja svetovne kolesarske javnosti.
"Da je posegel ravno v času Gira, je lahko naključje, lahko pa je tudi del strategije. Tega ne morem reči. Sam bi ravnal enako. Ko bi imel dovolj zadostnih dokazov, bi zadevo sprožil, nikoli ne bi čakal naslednji mesec, da bi se nekaj zgodilo. Zbiramo, delamo in ko prideš do tistega trenutka, da odpreš zadevo, obvestiš športnika," pravi Dvoršak.
"Živim v športu že 35 let. Seveda gre za velik pritisk na Rogliča, Polanca in preostale, ki dirkajo na Giru. Vse te polemike, vse te medijske objave, ves ta pritisk, to je neprijetno, zoprno. Če so se dogajale vse te nepravilnosti, potem bo tudi slovenska kolesarska srenja oziroma zveza tukaj morala nekaj storiti," nadaljuje Dvoršak.
Do leta 1999 doping v kolesarstvu "bistveno bolj razširjen"
"Z njimi (z zvezo) dobro sodelujemo in že več kot pet, šest, sedem let izvajamo redna testiranja na tekmovanjih, zunaj tekmovanj in sproti, vsako leto izvajamo izobraževanja mladih kolesarjev v najmočnejših klubskih sredinah. Ta program teče dobro. Vendarle, to nam je vsem jasno, je bil do leta 1999, ko je bila ustanovljena Wada, doping v tem športu bistveno bolj razširjen," je poudaril.
"Vseh tistih, ki so takrat tekmovali, se je po mojem to tako ali drugače dotaknilo. Na kakšen način, ne vem, ker v slovenskem športu nihče noče o tem govoriti. In mi, ki nismo bili v tem tangirani, bomo morali to na nek način pokazati in se odzvati. Ne zato, da bi odkrivali zgodovino, ampak da stvari postavimo na pravo mesto in da imajo ti mladi kolesarji, ki danes dosegajo vrhunske in odlične rezultate na teh dirkah, čisto vest in čisto zgodovino."
Za RTV Slovenija pa se je na obtožbe na račun Milana Eržena, enega od glavnih mož Bahrain-Meride, odzval predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm: "Kaj dela on, ni moja zadeva, nimam vpogleda. Nima licence KZS, to lahko potrdim. Vse preostalo je stvar Ucija. verjetno ima več podatkov kot KZS."