Afera Aderlass, ki meče slabo luč na Slovence, uradno pa (še) ne razkriva kaj dosti

Po poročanju spletnega portala Cyclingnews, ki je sinoči spet razburkal slovensko kolesarsko javnost, UCI že od leta 2015 spremlja aktivnosti več Slovencev, med njimi tudi kolesarjev in spremljevalnega osebja ter vodstva, ki jih sumi povezovanja z uživanjem nedovoljenih poživil.

Milan Eržen, nekdanji kolesar in dolgoletni akter v kolesarstvu, se je znašel v preiskavi Mednarodne kolesarske zveze. Foto: Vid Ponikvar

Ena osrednjih figur, ki jo je UCI vzel pod svoj drobnogled, je tudi Milan Eržen, eden najbolj zaslužnih za ustanovitve moštva Bahrain Merida in eden glavnih mož v tej ekipi, v kateri je kar šest slovenskih kolesarjev, slovensko obarvano pa je tudi osebje.  

V Erženovem imenu so v ekipi za Cyclingnews že sinoči vse obtožbe zavrgli kot povsem neresnične in neutemeljene, ter zapisali, da Eržen o preiskavi s strani UCI ni prejel nobenega obvestila.

Precej skop je bil s svojim pojasnili tudi prvi mož Sloada Jani Dvoršak, ki je za Sportal povedal samo, da primera ne more komentirati, saj teče kriminalistična preiskava.

Francoski časnik Le Monde je medtem v četrtkovi izdaji zgodbo nadgradil z zapisom, da naj bi preiskovalci protidopinške skupine Mednarodne kolesarske zveze razpolagali z dokumenti, ki dokazujejo Erženove stike (preko hrvaškega posrednika) z zloglasnim zdravnikom Markom Schmidtom na temo nakupa posebne centrifuge kot dela opreme za postopek transfuzije krvi. Njihove ugotovitve povzema tudi portal Cyclingnews.

Kaj sploh je znanega o aferi Aderlass?

1. Kaj je operacija Aderlass?

Operacija Aderlass oz. Operacija puščanja krvi (ime izvira iz transfuzije krvi, ki so se je posluževali vpleteni športniki) razkriva dopinške nepravilnosti številnih športnikov, javnost pa je nanjo postala pozorna v začetku marca, ko je ugotavljala kršitve protidopinških pravil na svetovnem prvenstvu v Seefeldu.

2. Racije, ki so obrodile sadove

Avstrijska in nemška policija sta v času prvenstva izvedli več racij, med neposredno transfuzijo krvi pa so ujeli smučarskega tekača Maxa Haukeja. Kmalu po razkritju se je kot prvi opogumil in svoje dejanje priznal avstrijski kolesar Stefan Denifl, ki je sprva sicer izjavil, da se iz kolesarstva umika iz osebnih razlogov.

Posnetek transfuzije krvi, ki se je je posluževal avstrijski smučarski tekač Max Hauke je hitro obkrožil splet,

3. Podobnost afere Aderlass in Puero - zdravnik in vrečke s krvjo

Dopinški program Aderlass močno spominja na operacijo Puerto (operacija Pristanišče), ki je kolesarski svet pretresla v prejšnjem desetletju. V obeh primerih sta se v središču zgodbe znašla zdravnika (v aferi Aderlass Mark Schmidt, pri Puertu pa Eufemiano Fuentes). Oba sta za svoje bolnike uporabljala lažna imena.

Schmidt naj bi športnikom s tako imenovanimi transfuzijami krvi oziroma krvnim dopingom pomagal med letoma 2011 in 2019. Na sezono naj bi od posamezne stranke prejel od 4.000 do 12 tisoč evrov. Preiskovalci so pri spornem zdravniku odkrili 40 do 60 vrečk s krvjo športnikov iz plavanja, rokometa, nogometa in kolesarjenja.

4. Pester seznam osumljencev, krvni doping tudi v Sloveniji

Nemški državni tožilec Kai Gräber je konec marca potrdil, da ima nemško državno tožilstvo seznam 21 športnikov iz osmih evropskih držav, nekateri nemški mediji pa so namigovali, da bi bilo v afero lahko vključenih celo več kot sto tekmovalcev iz različnih športnih zvrsti.

Tožilec o osumljenih športnikih in športih zaradi poteka preiskave ni povedal ničesar, razkril pa je, da so krvni doping med drugim izvajali tudi v Sloveniji.

5. Afera Aderlass naplavila tudi Božiča in Korena

Mednarodna kolesarska zveza je 15. maja 2019 zaradi suma kršitve protidopinških pravil v preteklosti suspendirala štiri kolesarje.

Med njimi sta tudi dva Slovenca: Kristijan Koren, član ekipe Bahrain-Merida, ki je moral takoj zapustiti letošnji Giro, dopinški prekršek mu očitajo za leti 2012 in 2013, v obdobju, ko je nosil dres ekipe Liquigas-Cannondale, in Borut Božič, ki je v letošnji sezoni opravljal vlogo pomočnika športnega direktorja pri ekipi Bahrain-Merida.

V času domnevnega kršenja protidopinških pravil je bil Božič član kazahstanske Astane. V ekipi Bahrain-Merida, ki zagovarja ničelno toleranco na področju dopinga, so Korena in Božiča nemudoma suspendirali.

Borut Božič je eden od več kolesarjev, ki so jih suspendirali v okviru preiskave Aderlass. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Poleg omenjenih sta bila zaradi suma kršitve protidopinških pravil v preteklosti suspendirana tudi hrvaški kolesar Kristijan Đurasek (član ekipe UAE Team Emirates, ki je zaradi afere moral zapustiti Dirko po Kaliforniji) in upokojeni italijanski šprinter Alessandro Pettachi, ki je izredno uspešno kolesarsko kariero končal leta 2015. Po izbruhu afere je vsaj začasno ostal brez službe na televiziji.

6. Generalna policijska uprava sodeluje v preiskavi

Na Generalni policijski upravi so za Sportal potrdili, da v zvezi z dopinško afero Aderlass sodelujejo s tujimi varnostnimi organi.

"V tem trenutku se preverjajo okoliščine, podatki in informacije, ki jih je nemška policija posredovala v obliki evropskega preiskovalnega naloga na pristojno sodišče in se nanašajo na slovenske državljane. Po slovenski zakonodaji gre za sume kršitev 186. in 187. člena Kazenskega zakonika (nanašata se na neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog ter o omogočanju uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu). Glede na dejstvo, da je preiskava še v teku, več podatkov ne moremo posredovati. S slovensko antidopinško organizacijo (SLOADO) redno sodelujemo," so zapisali v odgovoru.