Torek, 29. 8. 2017, 18.55
7 let, 2 meseca
Med njima ni tako burno kot med Tino Maze in Andreo Massijem
Slovenski kajakašici Špeli Ponomarenko Janić je v letošnji sezoni uspelo tisto, kar je redkim športnikom. Letos je na devetih tekmah osvojila neverjetnih devet medalj, od tega štiri na evropskem in svetovnem prvenstvu.
Špela se je pred kratkim vrnila s svetovnega prvenstva na Češkem, kjer je v dvojcu skupaj z Anjo Osterman osvojila bron, enak podvig pa ji je uspel tudi v kajaku enosedu na 200-metrski razdalji. Špela je že pred prvenstvom napovedovala napad na najvišja mesta, a o medaljah ni hotela govoriti. "Nikoli ne veš, kako dobra je konkurenca. Daš vse od sebe in upaš, da bo to na koncu dovolj."
Še posebej dramatično je bilo na 200-metrski razdalji, na kateri je bila sprva peta, pozneje pa so po napaki sodnikov ugotovili, da si je priveslala tretje mesto. "Ko sem prišla na cilj, so mi povedali, da sem peta. Po prihodu v cilj se mi je zdelo, da nisem ravno peta, ampak da sem v igri za medalje. Ko sem se že preoblačila, je k meni prišel Stjepan in mi povedal, da sem tretja. Začeli smo se veseliti tretjega mesta. Res je bilo super."
"Če ni medalje in se vmes nič ne dogaja, si pozabljen." Od kajakaške zveze si želi malce več pozornosti
Ko smo jo vprašali, katera medalja ji pomeni več, se je težko odločila, saj je v obe disciplini vložila veliko treninga in truda. "Morda je medalja v dvojcu nekaj novega. Zagotovo je to svetla točka za kajak na mirnih vodah. To pomeni, da nisem samo jaz, ampak da prihajajo tudi druge tekmovalke. Za Anjo (Osterman, op. p.) prihaja še mlajša Mia Medved. Prihodnje leto bo članica in tudi ona bo že lahko v kakšni kombinaciji. Mislim, da dobro treniramo. Upam, da bodo to na zvezi prepoznali in nam namenili toliko pozornosti, kot si je zaslužimo."
Če ni medalje, si pozabljen
Po vseh teh uspehih ima Špela Ponomarenko Janić več dela z novinarji, a se zaveda, da je to kratkotrajno, saj se na uspehe hitro pozabi. "Če ni medalje in se vmes nič ne dogaja, si pozabljen. Kajak na mirnih vodah je le redko na televiziji, medtem ko pri slalomu na divjih vodah vidimo skoraj vse tekme. Mislim, da je že tukaj manjša diskriminacija. Letos se je zveza zavzela za to, da so bile naše tekme na televiziji, in mislim, da je to zelo dobro za prepoznavnost našega športa," je povedala izkušena kajakašica, ki si bo zdaj vzela nekaj časa za dopust. Do prvega oktobra noče videti čolna.
Devet tekem, devet medalj
V letošnji sezoni je Špela nizala uspeh za uspehom. Na devetih tekmah je osvojila devet medalj. "Kar malo neverjetno. Letos sem že takoj začela dobro veslati, kar se je potem nadaljevalo tako v enojcu kot tudi v dvojcu. K temu je pripomoglo to, da sta z menoj trenirali tako Mia kot Anja. Ves čas smo bile skupaj na treningu. Tudi Stjepan je za nas naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, čeprav imamo omejena sredstva. V drugih reprezentancah njegovo delo opravlja deset ljudi. Brez njega bi nam res težko uspelo."
Špela Ponomarenko Janić je v dvojcu z Anjo Osterman na svetovnem prvenstvu v Račicah osvojila bronasto medaljo.
Žalostno, da ni nobenega zanimanja
Znano je, da zadnja leta za njeno dobro formo skrbi njen trener in mož Stjepan Janić. Prav njemu je v zadnjem letu z dekleti uspel velik preboj. Kljub njegovemu širokemu znanju po besedah Špele naši trenerji ne kažejo zanimanja za njegove nasvete. "Tudi dekleti (Mia Medved in Anja Osterman, op. p.) sta sami prišli do nas. Trenerji ju niso nikoli spodbujali, da bi vsaj kakšen teden na leto trenirali z mano. Dokler nista sami ugotovili, da ne napredujeta več in da potrebujeta nekaj novega, ni bilo nobenega zanimanja. Še zdaj ga ni, kar je žalostno."
Na 200-metrski razdalj je šlo za las.
Stjepan mora včasih marsikaj pogoltniti
Zgodba Ponomarenko Janićeve in Stjepana Janića je podobna sodelovanju Tine Maze in Andrea Massija. Ko smo Špelo vprašali, ali bi lahko potegnili kakšne vzporednice med paroma, je skromna Koprčanka odgovorila, da je med Tininimi in njenimi uspehi ogromna razlika. Dodala je, da njun odnos s Stjepanom ni tako buren. "Včasih se spreva na treningu. Predvsem ko si utrujen in ko ti ne gre, je normalno, da se pojavijo kakšna trenja in iskrice. Ponavadi znava to po treningu odmisliti in je vse normalno. Pri naju nikoli ni preburnih odzivov in reakcij. Zagotovo mora Stjepan kdaj kaj pogoltniti in biti tiho. V nasprotnem primeru bi bilo lahko le še slabše. Mislim, da je tega navajen (smeh, op p.)."
Dobijo tisto, kar ostane
Z minimalnimi sredstvi, ki jih imajo v ekipi, morajo biti v pripravljalnem obdobju pravi čarovniki. Na pripravah jim pomagajo prijatelji, ki jih na pol financirajo. "Mia ni imela nič, Anja ni imela skoraj nič, jaz pa imam nekaj malega … Veliko slabše tekmovalke imajo desetkrat večja sredstva za priprave. Razlika je ogromna. Pri nas je največja težava to, da imamo dve disciplini. Slalom je primarna disciplina in večina sredstev gre tja. Tisto, kar ostane, dobimo mi."