Sobota, 30. 3. 2019, 13.12
5 let, 8 mesecev
Milan Brglez
Nekdanji predsednik DZ po novem predsednik Šahovske zveze Slovenije
Nov predsednik Šahovske zveze Slovenije (ŠZS) je postal Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora med letoma 2014 in 2018, ki je na volilnem občnem zboru v prostorih ŠZS v Ljubljani na tajnem glasovanju dobil več glasov kot njegov tekmec, finančnik Sašo Čačič; bilo je 42:25.
Na volilni skupščini, ki je bila prva prava z več kot enim kandidatom po zelo dolgem obdobju, je bilo prisotnih kar 68 od 76 delegatov članic ŠZS, 67 jih je glasovalo.
Prejšnji predsednik Tomaž Subotič je iz osebnih razlogov odstopil konec lanskega leta, nato pa je odstopil tudi celotni upravni odbor (UO), zato so volili tudi vse druge organe zveze.
Subotič je 26. marca 2011 na čelu ŠZS nasledil Milana Kneževiča, ki je tedaj po 30 letih vodenja zveze zapustil ta položaj in je bil kot prvi doslej imenovan za častnega predsednika ŠZS. Subotič je bil nato aprila 2016 spet izvoljen na čelo ŠZS. Po njegovem odstopu je zvezo začasno vodil podpredsednik Mirko Bandelj, eden najvidnejših politikov iz časov po slovenski osamosvojitvi.
Oster besedni dvoboj
Pred glasovanjem je potekal kar pester besedni dvoboj med Bandljem in Čačičem, plod burne predvolilne kampanje, v kateri so padale tudi težke besede o naših in vaših, starih in novih ... Bandelj je ob koncu dejal, da je sprva predlagal, da bi bil Čačič, tudi če ne bi bil izvoljen za predsednika, v naslednjem mandatu član vodstva zveze, "ampak smo morali ta predlog glede na zadnje dogodke umakniti".
Čačič, kandidat kluba z Vrhnike, je svojo predstavitev začel z ostrimi besedami, da odstopa od kandidature, če sponzorske pogodbe, ki naj bi bile podpisane za naslednji mandat, izključujejo njega kot možnega predsednika in so vezane le na izvolitev Brgleza, posebej je navedel Slovenske železnice.
Mirko Bandelj se je pred glasovanjem zapletel v pester besedni dvoboj s Čačičem.
Brglez, predlagal ga je ljubljanski klub, je začel, da je vesel tako velike prisotnosti na skupščini. "Zato se za prihodnost slovenskega šaha ni bati ne glede na razplet, ker vam je mar. Na svoji prejšnji funkciji predsednika DZ sem moral preseči strankarske in druge razlike, pred tem se opravljal funkcijo podpredsednika Rdečega križa. Tudi tam je bilo burno."
Nato je dodal: "Vesel sem, da sem imel tokrat protikandidata za vodenje ŠZS in se je bilo treba bolj potruditi z mojo ekipo, da smo sedaj tu. Ne bomo pa se ukvarjali s preteklostjo, ampak s prihodnostjo. Ne bom nikogar izključeval in bomo k sodelovanju povabili vse, ki lahko in so veliko naredili za slovenski šah," je dejal Brglez.
Sledila je nova burna debata med člani skupščine, ki jo je zaključil Kneževič. "Dragi prijatelji, več kot 40 let sem v ŠZS in še nikoli ni bilo take udeležbe na skupščini. Žal pa se je v predvolilni kampanji dveh kandidatov znova oglasila peščica, ki trdi, da slovenski šah propada. Toda če ne bi imeli uspehov in ugleda tudi v tujini, ne bi nikoli organizirali šahovske olimpijade leta 2002 na Bledu."
Na tajnih volitvah je bil nato izvoljen Brglez, ki je po izvolitvi še enkrat zatrdil, da bo deloval povezovalno in da si bo skupaj z ekipo prizadeval za boljši položaj šaha pri nas. Sledile so še javne volitve drugih organov na enotni listi, ki jo je pripravil prejšnji upravni odbor.
V UO ŠZS za obdobje 2019 - 2023 so bili izvoljeni poleg predsednika Brgleza še Dušan Mes (generalni direktor Slovenskih železnic), Gojko Musič (sponzor), Borut Simonič (Sava turizem, sponzor), Boris Žitnik (direktor Elektroinštituta dr. Milan Vidmar, sponzor), Mirko Bandelj (statutarno-pravno področje), Marko Coklin (klub Radenska Pomgrad), velemojstrica Darja Kapš (Ljubljana), Adrijan Rožič (Ig), velemojster Jure Škoberne (Posočje) in Božo Štucl (Celjski ŠK).
Kneževič, Parma in Kutin častni člani
Poleg volitev vodstva ŠZS so med drugim podelili tudi priznanja, prve nazive častnega člana ŠZS so izročili Milanu Kneževiču, Brunu Parmi in Borisu Kutinu.
Kneževič je priznanje dobil za uspešno tri desetletja dolgo vodenje ŠZS ter za izjemen prispevek k razvoju šaha ter dvigu ugleda doma in v mednarodnem prostoru.
Nekdanji svetovni mladinski prvak velemojster Parma je priznanje prejel za tekmovalne dosežke in življenjsko udejstvovanje v šahu.
Kutin ga je dobil za dolgoletno uspešno delo v slovenskem in mednarodnem prostoru. Kutin je bil dolgo predsednik Evropske šahovske zveze in potem tudi podpredsednik Mednarodne šahovske zveze.
Na občnem zboru so pregledali tudi delo v minulem obdobju in poročilo potrdili, sprejeli so tudi program za letošnje leto. Zveza je imela lani 300 tisoč evrov proračuna.
V naslednjem obdobju čaka ŠZS, ki za letos načrtuje ob veliko večjem sponzorskem deležu 321.760 evrov prihodkov, kar nekaj velikih organizacijskih izzivov. Srednjeevropski ekipni pokal, ki bo od 26. maja do 4. junija letos v Radencih, bo uvod v dva velika šahovska dogodka leta 2020 in 2021 na Bledu. Najprej bo prihodnje leto na programu posamično člansko evropsko prvenstvo, leto pozneje pa še ekipno člansko EP.
V ŠZS je ta čas 76 klubov, dva manj kot lani, v katere je včlanjenih 7.303 šahistov, vsaj še toliko pa je igralcev, ki imajo slovenski rating, niso pa člani nobenega izmed klubov. Med njimi je bila v točkovanju lani najboljša Radenska Pomgrad.
Preberite še: