Nedelja, 30. 4. 2017, 17.58
7 let, 2 meseca
Slovenka v tujini #infografika
Savina Goličnik, pobudnica ene najuspešnejših božičnih akcij v Sloveniji, je danes trenerka na Švedskem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,70
1
Savina Goličnik, 37-letnica iz Ljubljane, ki je na slovenska tla zanesla mednarodno uspešno akcijo Božiček za en dan, v okviru katere so Slovenci lani obdarovali že več kot deset tisoč otrok in starostnikov, je nove izzive poiskala na Švedskem. Tam dela kot trenerka softballa na športni gimnaziji in igra v eni od švedskih ekip softballa.
Savino Goličnik smo pred dvema letoma predstavili v rubriki Junaki za jutri. Razlog je bila njena pobuda za več kot uspešno obdarovalno akcijo Božiček za en dan, v okviru katere so Slovenci konec lanskega leta, v peti izvedbi projekta, obdarili že več kot deset tisoč otrok in starostnikov. Ker se je 37-letnica iz Ljubljane v začetku letošnjega leta preselila na Švedsko, imamo priložnost, da predstavimo še njen pogled na novo domovanje, njene prebivalce in njihove navade.
Savina je tudi pobudnica akcije Božiček za en dan, v okviru katere so Slovenci lani obdarovali že več kot deset tisoč otrok in starostnikov.
Zametki slovenskega Božička za en dan so se rodili leta 2010, ko je Savina, ki je pred leti opravljala prostovoljno delo v Republiki Južni Afriki, na spletu preverjala, kaj počnejo organizacije, s katerimi je tam sodelovala. Med drugim je naletela tudi na projekt z naslovom Santa Shoebox, v katerem sodeluje že več kot 900 organizacij. Prvo leto so v Sloveniji obdarili 250 otrok, lani pa že deset tisoč.
Razpis za trenersko mesto
Na Švedsko jo je zanesel razpis za delovno mesto trenerja softballa na akademiji za softball na eni od tamkajšnjih športnih gimnazij, ki jo sponzorsko podpira tudi liga major. Študij na tem programu je po Savininih besedah v mnogo primerih odlična odskočna deska za vpis na kolidže in univerze v ZDA, kar je želja in ambicija mnogo nadobudnih igralk softballa.
Razpisov za delovno mesto trenerja softballa v Evropi ni veliko, zato je izkoristila priložnost in uspela. Na eni od športnih gimnazij v kraju Leksand na Švedskem dela kot trenerka softballa, v prostem času pa igra v eni od švedskih ekip softballa.
"Ker takšnih razpisov v Evropi ni veliko, sem seveda izkoristila priložnost in se v zadnjem hipu (smeh, op. a.) prijavila ter bila po nekaj pogovorih prek spleta tudi izbrana," nam je v pogovoru prek Skypa povedala energična mladenka, ki je med najbolj zaslužnimi, da se je softball v Sloveniji v zadnjih letih – bila je tudi selektorica ženske ekipe – razvijal in obdržal.
Na Švedskem se ji je povsem nepričakovano ponudila tudi igralska priložnost. V prostem času tako igra za lokalni softball klub Leksand Lumberjacks, s katerim bo poleti nastopila na evropskem prvenstvu, kjer se bodo predstavili najboljši softball klubi iz Evrope. Gre za čast, ki ni doletela še nobene Slovenke.
"Pogoji za delo so fenomenalni," pravi.
Švedska ji je pisana na kožo
"Za zdaj lahko rečem, da mi je Švedska pisana na kožo. Tako glede dela, ki ga opravljam, in kraja, kjer živim. V kraju Leksand, ki bi ga po površini in številu prebivalcev (v mestu živi okrog pet tisoč, v okolici pa skupaj 15 tisoč prebivalcev) lahko primerjali z Bledom in okolico, živim ob jezeru in v bližini gozda, kar sem si od nekdaj želela."
"Nasploh je ta del države med Švedi zelo priljubljen. Tako na primer v turističnem vodniku Lonely Planet piše, da Leksand in jezero Siljan predstavljata osrčje Švedske in da če Šveda vprašate, kam bi se odpravil na počitnice, bi s solzami v očeh izbral prav ta kotiček Švedske."
Priporočamo:
-> Intervju s slovenskim hokejistom švedskega Leksandsa Janom Drozgom
-> Mož, ki se je s Švedske preselil v Slovenijo in tukaj našel svoj raj
-> Nekdanji smukač, ki v deželi smučarskega teka trenira mlade Vikinge
-> Mateja Geder: Javnosti ne želim prodajati stereotipne Indije, ker je mnogo več kot to #intervju
Savina trenutno živi v počitniški hišici ob jezeru Siljand, šestem največjem jezeru na Švedskem, kamor se poleti zgrinjajo gruče turistov.
Zadovoljni, a polni pritoževanj
Tudi z delovnimi pogoji je zadovoljna. Še več, pravi, da so fenomenalni.
"Ne vem, kako je v Sloveniji, ampak tukaj je dopust plačan bolje kot delovnik. Ne vem, zakaj, ampak se ne pritožujem (smeh, op. a.). V okviru službe imam na voljo tudi lepo število telesnih vadb, ki bi se jih lahko udeleževala celo med službo. Mislim, da so Švedi zelo zadovoljen narod, pa čeprav se kar naprej nekaj pritožujejo," ugotavlja sogovornica, ki meni, da bi Slovenci glede socialnih pravic in delovnega časa lahko marsikaj povzeli od Švedov.
Na Švedskem namreč velja, da imaš po koncu službe čas zase, v katerega služba ne sme posegati. "Vedno si vzamejo čas za fiko (pol ure, namenjene za malico, kavo in ponavadi nekaj sladkega) in uro ali celo več za kosilo. Res znajo uživati življenje."
"Švedi si znajo vzeti čas zase in uživajo življenje."
Kaj pogreša? Samo prijatelje ...
Na Švedsko se je preselila v začetku leta in čeprav ji življenje tam ustreza, priznava, da nekaj stvari pogreša. "Pogrešam sproščeno druženje s prijatelji," izstreli kot iz topa. "Ves april sem imela obiske iz Slovenije in ko odidejo domov, čutim, da mi manjkajo," pravi.
Počitniška hišica ob jezeru
Živi v počitniški hišici ob najbolj znanem švedskem jezeru Siljan, kamor se v počitniških mesecih zgrinjajo trume švedskih turistov. Poleti se število prebivalcev s 15 tisoč povzpne na kar 70 tisoč!
Savina se bo takrat morala iz hiše začasno odseliti, ker je že od lani rezervirana za turiste, a se bo po koncu sezone spet vrnila. Takrat bo namreč že podpisala delovno pogodbo za nedoločen čas. Kako dolg bo ta nedoločen čas, se bo odločala sproti.
Prijazni, a zadržani
Po njenih dozdajšnjih izkušnjah so Švedi prijazni, a prišlekov ne pustijo tako hitro blizu. Le do določene točke, ...
"Ni tako kot v Sloveniji, ko vsakega tujca, ki nas obišče, vozimo na vse konce in kraje, ga vzamemo s seboj na žur. Švedi so drugačni, ne zgodi se kmalu, da bi te povabili k sebi na obisk," je povedala. "Sami zase se radi pošalijo, da so 'socially awkward' (nespretni v družbi, op. a.), in mislim, da to na trenutke kar drži."
Odkrivanje švedskega jezika
Za zdaj se sporazumeva izključno v angleškem jeziku, vestno pa obiskuje tudi brezplačni tečaj švedščine.
"Po eni strani se je na Švedskem težko naučiti njihovega jezika, saj se mi ga ni treba. Vsi, tudi starejši, odlično govorijo angleško. Po drugi strani pa se švedščine želim naučiti zato, da bom lahko komunicirala s tečajniki (v večini gre za begunce ali migrante z Bližnjega vzhoda ali afriških držav), ki prihajajo z vseh koncev sveta, mnogi med njimi ne znajo angleško, zato je naše komuniciranje omejeno, jaz pa si jih res želim bolje spoznati," je povedala Savina.
Pravi, da je švedski jezik precej težek. Nekatere besede so sicer res podobne besedam v angleščini ali nemščini, "a je težava v tem, da včasih pri govoru ne vem, ali naj koren besede vzamem iz angleškega ali nemškega jezika."
Savina v delavnici v mestecu Nusnäs, kjer izdelujejo tradicionalne lesene konje, ti. dalahast.
Preberite še: Kraj, kjer izdelujejo tradicionalne lesene konje
Digitalno napreden narod
Švedi so digitalno zelo napredni, ugotavlja Savina. "Številni otroci si zapiske v šoli beležijo neposredno v računalnik, ki jim ga priskrbi šola, ves plačilni promet poteka prek spleta."
Ko je ob prihodu na Švedsko želela zmenjati 50 evrov v njihovo valuto (švedske krone, op. a.), so jo v banki zavrnili, češ da nimajo gotovine in naj se ponjo odpravi v eno od večjih mest na Švedskem.
"Gotovine sploh ne uporabljajo. Vse se plačuje prek spleta. Tudi vozovnice za vlak in avtobus," pravi sogovornica, ki se ne strinja s stereotipom, da je Švedska draga.
Najmanj sedem evrov za pol litra piva
"Cene v trgovinah so povsem primerljive s cenami v Sloveniji. Podobno je v restavracijah. V restavracijah s konceptom "all you can eat", se lahko naješ že za devet evrov. Alkohol pa je pregrešno drag, predvsem v barih, kjer je ponavadi za pol litra piva treba odšteti najmanj sedem evrov," je izračunala Savina.
Ste vedeli, da je med turisti najbolj priljubljen prometni znak, ki opozarja na nevarnost losov na cestišču?
Ali ste vedeli …
- da Švedi pojejo ogromno sladkarij in imajo temu primerno tudi veliko slaščičarn, v supermarketih pa je mogoče kupiti celo sladkarije na kilogram?
- da so zelo ponosni na svoj stil življenja, ki ga opisujejo kot pravo mero vsega? Lagom pomeni, da nikoli v ničemer ne pretiravajo.
- da na večini oken švedskih hiš in stanovanj stojijo (in jih osvetljujejo) lanterne in da večina ne uporablja rolet?
- da skoraj pred vsako hišo stoji žar in da pozimi pečejo celo na jezeru?
- da se Švedi radi prehranjujejo v Ikeinih restavracijah, ker so cenovno ugodne in ker imajo na jedilniku njihove najljubše jedi, tudi mesne kroglice.
- da so Švedi zelo športen narod? S športom se ukvarjajo vsi, stari in mladi.
- da lahko zaradi pravice Right to Roam kampirajo vsepovsod? V zvezi s tem obstaja samo eno pravilo, in sicer da moraš šotor postaviti vsaj 150 metrov od najbližje hiše.
- da so nori na hokej? Navdušeni so tudi nad floorballom in predhodnikom hokeja – bandijem, najhitrejšo ekipno igro na svetu.
1