Se ragbimanija v Sloveniji ter fenomen Skofičev selita v Stožice?

Na prvi pogled grobijani in fizično izjemno močni športniki, na igrišču pa pravi kavalirji, ki spoštujejo tekmeca in se po tekmi skupaj poveselijo. Po evforični soboti, ko so ljubitelji ragbija v druščini radovednih obrazov napolnili tribune štadiona ŽAK, pozdravili visoko zmago nad Bolgari ter svetovni rekord srčnih bratov Skofič, so si najboljši slovenski igralci dali duška.

"Po vsaki tekmi sledi skupen banket s tekmeci, tak je protokol. Kapetana se na večerji zahvalita vsem, najboljša igralca tekme iz obeh ekip prejmeta nagrade, nato pa se skupaj poveselimo. Ragbi je le družinsko srečanje. Tudi če smo tekmeci, smo veseli, da smo skupaj. Veselimo se v slabem in dobrem," je kapetan slovenske reprezentance Grega Miljuš, igralec tretje linije, opisal posebno energijo, ki vlada v svetu težko ukrotljive žoge z jajčno obliko.

Selektor Emmanuel Meyer, Urugvajec na začasnem delu v Sloveniji, je tako obljubil, da bo v skladu s posrečenim vzdevkom reprezentance (dres krasi podoba encijana, zdravilne rastline, znane tudi z imenom svišč) prvič preizkusil grenčico. Encijan v tekoči obliki. Tisti, ki požene kri in skrbi za zdravje duha.

Skofiči se bodo vedno odzvali, če bodo le imeli čas

Dvoboj, ki so ga zaznamovale tudi solze sreče bratov Skofič ob prepevanju slovenske državne himne, pa tudi čustveno doživljanje rekorda, ki bo romal v Guinnessovo knjigo rekordov, ter minuta molka v spomin na njihovega tragično umrlega očeta Jonathana, je močno odjeknil v slovenski javnosti. Takšne ragbimanije na sončni strani Alp ni bilo že zelo dolgo. "Imamo velik potencial, izvrstno skupino igralcev z veliko talenta," je soigralce pohvalil Max Skofič, najboljši posameznik na sobotnem srečanju z Bolgarijo.

Zmago je posvetil očetu, po tekmi pa skupaj s ponosnimi brati, dveletno sestrico ter mamo užival v druščini navijačev, ki so prišli od vsepovsod. Iz Šentilja in Maribora so v Ljubljano pripotovali sorodniki, z Otoka, pa tudi New Yorka, pa prijatelji. Najbolj pa razveseljuje, da želijo Skofiči ostati zvesti slovenski ragbijski družini tudi v prihodnje: "To ni bila edina tekma. Kadarkoli bodo želeli, da se vrnemo, bomo prišli, če bomo le imeli čas. Všeč nam je bilo in zelo smo uživali. Navijači so bili izjemni," se je smejalo 25-letnemu Angležu s slovenskimi koreninami, ki bo, kot kaže, slovenski dres ponovno nosil že 3. maja.

Krovna zveza slovenskega ragbija je sporočila, da se bo podala v lov za dodatnimi sponzorskimi sredstvi, s katerimi bi omogočili stroške za prihod peterice bratov, ki so v zadnjih dneh osvajali slovenske naslovnice, ogromne pozornosti pa bili deležni tudi na televizijskih ekranih.

Želijo, da bi bil ragbi tretji ali pa četrti šport v Sloveniji

Fenomen Skofičevih je slovenskemu ragbiju naredil ogromno uslugo. Za jesen, ko se bo začel novi tekmovalni ciklus evropskega pokala narodov, napočil pa bo tudi čas za nove domače tekme, se razmišlja o tem, da bo reprezentanca ponovno igrala tekme v Spodnji Šiški. Več kot dva tisoč bučnih navijačev je popestrilo sobotni dogodek, misli nekaterih reprezentantov pa so celo tako drzne, da omenjajo morebiten nastop v Stožicah. Na največjem slovenskem štadionu, kjer bi se lahko zbralo še večje število gledalcev.

"Upam, da bo naslednjič še več gledalcev, naš cilj pa so tudi Stožice. Moramo le nadaljevati delo. Hvala zvezi (Rugby zveza Slovenije – RZS, op. p.) za tako velik trud," je omenil Miljuš in se ustavil pri sanjskem cilju, nastopu encijanov v Stožicah: "Vsak si želi igrati pred polnim štadionom, če bi nas spremljalo deset tisoč ljudi, bi bilo pa sploh fantastično. Moramo se boriti naprej. Zveza se bori, da ragbi postane tretji ali pa četrti šport v Sloveniji. Najpomembneje pa je, da se starši prepričajo o tem, da to ni šport, kjer so prisotne le poškodbe, pač pa da je to neko druženje. Na treningih se druži od 20 do 30 ljudi, ki si pomagajo. Kjerkoli nastopijo težave, se jih rešuje skupaj. To je krasna vrlina ragbija," je predstavil plemenito plat v tujini zelo priljubljenega moštvenega športa, v Sloveniji pa le enega izmed mnogih, ki se bori za svoj košček medijske pozornosti. S peterico novopečenih svetovnih rekorderjev, brati Skofič, je ragbi dočakal svojih pet minut slave, zdaj pa se bo potrudil, da se zanimanje ne bo poslovilo v slogu muhe enodnevnice.

Naslednjo tekmo bo slovenska reprezentanca odigrala 3. maja na Dunaju, nato pa končala ciklus. Ker se je tako izkazala proti Bolgarom, na roko pa ji je šel tudi rezultat druge tekme v skupini, si je obstanek zagotovila še pred zadnjim srečanjem. To si šteje v uspeh, s pomočjo bratov Skofič pa selektor Meyer v prihodnji sezoni že razmišlja o napredovanju. Morda kdaj tudi na štadionu v Stožicah. Če bo takrat še kaj duha in sluha o ragbimaniji v Sloveniji …