Četrtek, 2. 5. 2024, 4.00
6 mesecev, 3 tedne
Prek meja (2): Sheridan Stevens
Američanka v Sloveniji: Ob prvem obisku Bohinja se mi je zdelo, da gledam umetniško sliko #video
"Nikoli si nisem mislila, da bom živela v Sloveniji, niti tega nisem izključila, sem pa zelo hvaležna, da trenutno živim tukaj," pravi Američanka Sheridan Stevens, ki se je k nam preselila leta 2021. Tako kot v primeru srečanja z njenim možem, vrhunskim slovenskim plavalcem Petrom Johnom Stevensom, s katerim sta se po naključju spoznala v zadnjih dneh študija na univerzi Tennessee v ZDA, je šlo za ljubezen na prvi pogled. V naši novi rubriki Prek meja, kjer predstavljamo tujce v Sloveniji in Slovence v tujini, je spregovorila o prvem obisku Slovenije, izzivih, ki jih prinaša učenje slovenskega jezika, in kanalu na družbenem omrežju, kjer s sledilci deli svoj pogled na življenje v Sloveniji. Kako se je navadila na tradicijo nošenja copat in katera slovenska beseda ji je povzročala največ težav?
Pravijo, da je prvi vtis najpomembnejši. Kakšen je bil vaš prvi vtis o Sloveniji?
Slovenijo sem prvič obiskala leta 2018. To je bil hkrati tudi moj prvi obisk Evrope in prvič, da sem si sploh dala izdelati potni list. Moj namen je bil obiskati Petra na evropskem plavalnem prvenstvu v Glasgowu, kjer je osvojil bronasto odličje, od tam sva potem skupaj potovala v London in Pariz, svojo pot pa končala v Sloveniji. Vsa druga mesta so mi bila seveda všeč, ampak najbolj všeč – in ne pretiravam – mi je bilo v Sloveniji. Še nikoli nisem bila obkrožena s toliko naravnimi lepotami na tako majhni površini.
Peter John Stevens in Sheridan Stevens na Blejskem gradu.
V dveh urah se lahko zapelješ od gora do morja, lahko obiščeš vinograde in se počutiš, kot da si nekje v Toskani, in tako naprej. V Sloveniji je toliko prečudovitih krajev, da se me je to res dotaknilo. Peter me je peljal tudi v Bohinj, ki je še vedno moj najljubši kraj na vsem svetu, in tam sva se tudi zaročila. Ko sem prvič obiskala Bohinj, se mi je zdelo, kot da gledam umetniško sliko, česa tako lepega še nisem videla. Zelo všeč so mi tudi ljudje. Zanima jih, od kod prihajam, zelo lahko je živeti tukaj, ker imam občutek, da je ljudem mar drug za drugega.
VIDEO: Sheridan Stevens o izzivih učenja slovenskega jezika
S Petrom sta se spoznala prav ob koncu študija na univerzi Tennessee v ZDA, menda povsem po naključju.
Res je, spoznala sva se leta 2018, v zadnjih dveh tednih študija. Moja tekma v softballu je bila takrat prestavljena, zato smo imele igralke prost konec tedna, kar se sicer nikoli ni zgodilo, takrat pa se je, tako da je res bila usoda, da sva se tistega večera srečala.
Sestajati sva se začela nekaj tednov po najinem prvem srečanju in od takrat naprej sva neločljiva. Leta 2018 sem, kot sem že omenila, obiskala Evropo, leta 2019 pa sva se preselila v Nemčijo, kjer je Peter delal in treniral. Živela sva v manjšem mestu blizu Stuttgarta.
Kako velika ovira je jezik med bivanjem v Sloveniji? S Petrom se verjetno sporazumevata izključno v angleškem jeziku, saj je glede na svoje korenine (oče je Anglež) skoraj naravni govorec?
Res je, skušam ga prepričati, da bi se z menoj več pogovarjal slovensko, ker sem zelo počasna pri govorjenju slovenščine in bi rada čim več vadila, ampak za zdaj je lažje, če govoriva angleško. Verjamem pa, da bova slej ko prej prišla tudi do točke, ko bova lahko v najino komunikacijo vključevala slovenski jezik.
Menda ste se slovensko začeli učiti že med bivanjem v Nemčiji?
Res je, že takrat sem se prek spleta začela učiti slovensko, saj sem vedela, da se bova na določeni točki s Petrom zagotovo vrnila v Slovenijo. Želela sem poznati vsaj osnove jezika, da bi se lažje znašla med ljudmi.
Nedavno sem to nadaljevala tudi v Sloveniji, vendar se mi zdi, da bi bilo bolje, če bi imela zasebnega učitelja, da bi tako hitreje usvojila jezik. Veliko razumem, seveda če sogovorniki ne uporabljajo preveč slenga ali narečij, vendar jezika ne govorim, zato mi je v družbi nekoliko nerodno. Kot bi imela neko blokado, menim, da bi mi individualno učenje jezika pomagalo, da bi hitreje napredovala.
VIDEO: Najtežja slovenska beseda je ...
Ste težko našli službo v Sloveniji?
Da, zelo težko. O tem sem objavila tudi petminutni video na TikToku, v katerem sem govorila tudi o tem, da že tri mesece pošiljam prošnje za zaposlitev in je ne dobim. Nihče mi ni niti odgovoril in nikakor nisem mogla ugotoviti, zakaj je tako, nato pa mi je nekdo, ki dela v kadrovski službi in me spremlja na TikToku, dal vedeti, da je to morda zato, ker potencialni delodajalci mislijo, da kot tujka v Sloveniji ne morem delati zakonito, pa čeprav v resnici lahko. Predlagal mi je, naj to omenim na začetku svoje prošnje oz. življenjepisa.
K sreči je to objavo videla tudi moja zdajšnja šefica in mi poslala e-sporočilo, da bi me rada povabila na razgovor. Službo sem dobila, vse se je super izšlo in zelo sem hvaležna, da si je ogledala moj video in stopila v stik z mano. Delam v mednarodnem podjetju v Sežani, ki se ukvarja s prodajo športne opreme in je dejavno po vsej Evropi, tako da tehnično gledano delo opravljam v različnih jezikih, tudi s pomočjo prevajalnika.
Eden od večjih izzivov življenja v tujini so tudi socialni stiki. Ste v Sloveniji našli svoj krog ljudi?
Moj mož ima krasne prijatelje in lahko rečem, da ti so zdaj postali tudi moji prijatelji. Zelo me spominjajo na moje prijatelje v ZDA, kar nekako so si podobni in lepo se ujamemo. Ko sva se s Petrom junija lani poročila, sva na poroko povabila tudi moje prijatelje iz ZDA in najine skupne prijatelje iz Švice in Nemčije, in neverjetno je, kako so se lepo ujeli.
Po poroki sva pripravila t. i. buddymoon, ko smo vsi skupaj obiskali Hrvaško in Trst, eno noč smo preživeli tudi v Kopru, krasno je bilo. Lepo je bilo videti, kako se najini prijatelji z različnih delov sveta lepo razumejo. To je še en dokaz, da smo si ljudje ne glede na to, od kod prihajamo, zelo podobni, samo najti moramo pravo skupino.
Je pa zame nekoliko težje v Sloveniji dobiti prijatelje, ker sem iz ZDA vajena, da kar pristopimo do ljudi in jih ogovorimo. Na primer, pohvalimo srajco, če nam je všeč, in se potem takoj zaklepetamo, dogovorimo za kavo ali kaj podobnega. No, v Sloveniji tega ne morem početi, ker se mi zdi, da izpade nekoliko čudno.
VIDEO: O tradiciji nošenja copat v Sloveniji:
So pa ljudje v Sloveniji zelo odprti, še posebej če sama začnem pogovor, jih takoj začne zanimati, zakaj sem v Sloveniji in kaj počnem tukaj … Do Ljubljane ali Kranja se pogosto vozim s Prevozi in lahko rečem, da sem z večino ljudi, s katerimi sem se peljala v službo, vzpostavila prijateljski odnos. Ampak to je drugače, v takih primerih se moraš pogovarjati, medtem ko ne morem kar pristopiti do nekoga v restavraciji, pohvaliti njegovo jopico in ga ogovoriti. Vsak bi si verjetno mislil, kaj se grem (smeh, op. p.).
Zagotovo nekaj hoče od mene …
Ja, točno to (smeh, op. p.).
Ko boste enkrat prebili blokado in se začeli pogovarjati slovensko, v katerem narečju boste spregovorili? Vaš mož je Gorenjec, živita na Obali. Ravno o narečjih ste govorili tudi na svojem profilu na TikToku.
Pred Predjamskim gradom v Postojni. Res je, verjetno bo to gorenjsko narečje, ker sem vajena načina govorjenja mojega moža, razen če se bi, glede na to, kje delam, preveč navzela primorske govorice. Primorci govorijo zelo hitro in moram priznati, da tudi svojih sodelavcev včasih ne razumem, ko se pogovarjajo. Bomo videli.
Kako je z varnostnim vidikom, ste tudi tu opazili spremembe, če varnost v Sloveniji primerjate z varnostjo v ZDA?
Seveda. V Sloveniji se počutim zelo varno. Na to velikokrat pomislim zvečer, ko odpeljem psa na sprehod, ali ko srečujem dekleta, ki tečejo ali se rekreirajo v večernih urah. V ZDA se sama ponoči nikoli ne bi sprehajala po cesti. Lepo je tudi, da ljudje živijo brez nenehnega strahu v glavi, to se prav čuti. Glede na to, kje sem odraščala, imam ta vidik kar naprej v glavi. Tukaj se otroci brez strahu lahko igrajo v parku in podobno.
Na TikToku pripovedujete o svojih izkušnjah z življenjem v Sloveniji, o svoji najljubši hrani, razlikah med Američani in Slovenci in podobno. S kakšnim namenom ste začeli objavljati?
Profil na TikToku sem odprla decembra lani. V ozadju ni bilo neke posebne filozofije, na TikToku sem videla dekle, ki je objavljalo videe glede Slovenije, ni pa bila Slovenka, in zdelo se mi je, da nima ravno veliko pojma, o čem govori.
Moj cilj je bil nagovoriti Američane, naj obiščejo Slovenijo, pa se je zgodba začela odvijati drugače (smeh, op. p.). Zdaj je tako, da je velika večina, kar 99 odstotkov od skoraj 15 tisoč mojih sledilcev, Slovencev, tako da jih seveda ne morem povabiti na počitnice v Slovenijo, lahko pa jim povem, zakaj sem v Sloveniji in kako dojemam Slovenijo.
Moj profil se je tako preoblikoval v drugačno vsebino in ne samo v vsebino, ki podaja informacije o potovanju v Slovenijo. Mislim, da je to lepota življenja. Sam se trudiš iti v določeno smer, pa te življenje zapelje povsem v drugo. Potem pa je tvoja odločitev, ali to sprejmeš ali se temu upiraš. Jaz sem jo v celoti sprejela.
Omenili ste, da je lepota življenja, ko te to zapelje v drugo smer, kot si si jo prvotno zamislil. Verjetno je tako tudi z vašim prihodom v Slovenijo. Ste si predstavljali, da boste nekoč živeli v Evropi, v majhni državi, kot je Slovenija?
Ne, niti sanjalo se mi ni, je pa ena od mojih lastnosti, ki mi je všeč, ta, da sem precej odprta. Če bi Peter rekel, da se seliva na Japonsko, bi rekla, okej, pojdiva.
Ne, nikoli si nisem mislila, da bom živela v Sloveniji, niti tega nisem izključila, sem pa zelo hvaležna, da trenutno živim v Sloveniji. Vem, da bom lahko nekoč, ko bova imela družino, tudi če ne bomo živeli v Sloveniji, to predstavila najinim otrokom. Skratka, najini otroci bodo poznali Slovenijo in njeno kulturo ne glede na to, kje bomo živeli. Vesela sem, da jim bom to znanje lahko predala iz lastne izkušnje.
Dejstvo je, da nam v ZDA manjka širine. Učimo se samo in zgolj o Združenih državah Amerike. O geografskem položaju ZDA, o vojnah, v katerih smo se bojevali, dosežkih in podobno, zaradi zgodovinskega ozadja na kratko omenimo tudi Veliko Britanijo, o Evropi pa se učimo zgolj z vidika prve in druge svetovne vojne in to je vse.
Ko sem spoznala Petra in mi je omenil, da prihaja iz Slovenije, nisem imela pojma, kje bi to bilo, niti še nikoli nisem slišala za Slovenijo. Zdaj lahko rečem, da sem bila naivna, nisem veliko vedela o svetu, odraščala sem v Tenesseju in nikoli prej nisem potovala.
Peter mi je pomagal odpreti oči in prek njega sem se ogromno naučila. Z njim sem prvič potovala iz ZDA, obiskala sem Evropo in se naučila marsičesa, mislim, da sem odrasla in zacvetela kot polna osebnost, za kar sem zelo hvaležna.
Ko se zdaj ozrem nazaj, kako sem razmišljala in v kaj sem bila prepričana, se kar nasmejim. O številnih stvareh nisem imela pojma. Vesela sem, da sem bila odprta za spremembe, in mislim, da je to dobra lastnost. Mislim tudi, da imajo ljudje ogromno predsodkov glede Američanov, ne vzamejo pa si časa, da bi spoznali, zakaj je tako. Zakaj razmišljamo in se obnašamo na določen način. Lepo bi bilo, če bi se vsi učili eden o drugem, upam, da tudi moj profil na TikToku prispeva nekaj malega k temu.
Si predstavljate, da bi za vedno ostali v Sloveniji?
Ne vem, kaj nama bo življenje prineslo, še vedno sva mlada, imam pa Slovenijo zelo rada in nič ne bi imela proti, če bi ostala tukaj. Mislim, da država ogromno ponuja, nazaj v ZDA me vlečeta le moja družina in možnost napredovanja v službi ter s tem večja finančna varnost, da lahko večkrat obiščem družino v ZDA in obratno, in da lahko z možem začneva razmišljati o družini.
Preberite še: