Ponedeljek, 27. 9. 2021, 15.30
3 leta, 2 meseca
Nejc Žnidarčič, intervju
Slovenec, ki piše zgodovino: bo vendarle stopil iz sence? #video
Vsa leta je nekoliko v senci drugih vrhunskih slovenskih športnikov, a s petim naslovom svetovnega prvaka je Nejc Žnidarčič, kajakaš v spustu na divjih vodah, postavil zgodovinski mejnik tega športa. "Včasih si bil pri tridesetih že star, danes pa vidimo, da so 40-letniki zelo konkurenčni," je pri svojih 37 letih komentiral svoja športna leta.
Proga v Bratislavi skozi oči Nejca Žnidarčiča.
Nejc Žnidarčič, kajakaš na divjih vodah, je na svetovnem prvenstvu v Bratislavi reševal slovensko čast, potem ko je še petič v karieri osvojil naslov svetovnega prvaka. Ne samo, da je to njegov peti naslov svetovnega prvaka, ampak se je zapisal tudi v zgodovino tega športa, ki je na sporedu od leta 1952. Postal je namreč prvi kajakaš v spustu na divjih vodah, ki je še petič osvojil naslov svetovnega prvaka. Sicer ima Nejc v svoji vitrini že 12 medalj s svetovnega prvenstva in kot nama je zaupal, si pri svojih 37 letih še ne želi ustaviti. Čeprav spust na divjih vodah ni olimpijska disciplina, pa celo obstaja nekaj možnosti, da bi se naš sogovornik v prihodnje preizkusil tudi v novi olimpijski disciplini – ekstremni slalom.
V Bratislavi je še petič v karieri postal svetovni prvak.
Kako po prespani noči gledate na ta uspeh? Je dan po tekmi zmaga za vas še več vredna?
Moram povedati, da je bilo kar stresno. Malo je bila težava, da sem bil na letošnjem evropskem prvenstvu četrti. To je pomenilo, da si ne bi mogel podaljšati zaposlitve v vojski. Ostalo mi je še svetovno prvenstvo, kjer sem se moral uvrstiti med najboljše štiri. Sicer je bilo to sekundarnega pomena, ampak vseeno imaš to nekje v ozadju misli. Zelo me je žrlo tudi to, da sem v preteklih tekmah delal nepotrebne napake … Svetovno prvenstvo je bilo zadnja priložnost. Proga je bila zagotovo najtežja. Res je bila zahtevna in moral si imeti tudi nekaj sreče.
Imel sem nekaj težav v kvalifikacijah, ampak v soboto v finalu se je vse poklopilo. Ko sem prišel v cilj, sem vedel, da bo medalja. Bil sem skoraj prepričan, da bo dovolj za zmago, ampak sem moral še vseeno počakati tekmovalce, ki so bili še na štartu.
V finalu mu je uspela vrhunska vožnja.
Tokrat pri vas ne gre samo za naslov svetovnega prvaka, ampak podirate zgodovinske rekorde v spustu na divjih vodah. Že petič ste postali svetovni prvak, kar ni uspelo še nikomur do zdaj v tem športu.
Da, res je. To sicer ni bil glavni cilj sezone, vendar sem vedel, da če mi uspe zmagati še petič, bi postal edini, ki mu je uspelo v zgodovini tega športa. Do zdaj nas je bilo pet tekmovalcev, ki smo štirikrat zmagali na svetovnem prvenstvu. Sicer sem bil že prvi na lestvici po osvojenih medaljah na svetovnih prvenstvih. Želel sem si, da bi mi uspelo še na tem področju. Zaradi tega sem imel še več motivacije.
Ste ob tem naslovu dobili kaj več medijske pozornosti glede na to, da je vaša disciplina vseskozi v senci slaloma na Anže Urankar, Simon Oven in Nejc Žnidarčič so bili v ekipnem tekmovanju tretji. divjih vodah?
Da, pri Mednarodni kajakaški zvezi (ICF) so vedeli, kaj mi je uspelo, saj oni tudi vodijo statistiko. Vedno je lepo biti na vrhu in upam, da bom lahko dodal še kakšno medaljo. Mislim, da bo ta rekord držal še kar nekaj časa. Moram povedati, da sem ponosen na to.
Bilo je v redu, ker smo imeli svetovno prvenstvo skupaj s slalomisti. Na podlagi tega smo imeli več medijske pozornosti. Na koncu je prišlo še tako, da sem na tem prvenstvu edini osvojil medaljo. Tudi medijsko je bilo dobro pokrito in malo več pozornosti ne škodi. Vseeno živimo od športa, imamo sponzorje, tako da so bili tudi oni zadovoljni s tem rezultatom.
Vaša zgodba je podobna kot pri Petru Kauzerju. Pri zrelih športnih letih, stari ste 37 let, ste še vedno v samem vrhu. Kako vam to uspeva?
S Petrom sva skoraj istih let, tako da se poznava že od malih nog. On je bil v slalomu vedno nepremagljiv, medtem ko sem jaz zmagoval v spustu. Zadaj je veliko dela in garanja, ampak menim, da moraš imeti tudi nekaj talenta. Mislim, da ni dovolj samo trdo delo, da si lahko toliko časa v vrhu. S Petrom sva lahko vesela, da imava občutek za divjo vodo in da imava rada šport. Če nimaš rad športa in če v tem ne uživaš, zagotovo ne moreš vztrajati toliko let. Če bi to delal zaradi denarja, bi šel zagotovo raje delati kaj drugega. Šport je šel z vso tehnologijo in znanostjo naprej. Včasih si bil pri tridesetih že star, danes pa vidimo, da so 40-letniki zelo konkurenčni. Lahko rečem, da so predvsem izkušnje na naši strani. Na velikih tekmah veliko vlogo odigra glava. Izkušnje res ogromno pomenijo.
Omenili ste, da svojo vlogo odigra talent. Kaj pa zmagovalna miselnost?
Zagotovo, tudi to. Jaz grizem in si res želim zmagati. Pri nekaterih fantih vidim, da ni tiste iskrice v očeh … Da si živalsko želiš uspeha. To ji tisti odstotek, ki dela razliko med dobrimi in najboljšimi. Moraš imeti ta "beast mode". Če tega nimaš, si težko vseskozi v vrhu. Včasih ti lahko uspe, ampak po mojem mnenju moraš v to dati celega sebe.
Nejc Žnidarčič veliko raje tekmuje na naravnih rekah, a tudi na umetnih progah se dobro znajde. In kakšna je vaša želja za prihodnost, koliko časa si še želite vztrajati?
Moral bi iti na tekmo svetovnega pokala, ampak sem se odločil, da jo bom izpustil. Letos je bila res dolga sezona. Vsak mesec je bila velika tekma, tako da nismo imeli možnosti za dopust. Malce sem se nasitil vsega skupaj, tako da nimam več energije, da bi šel še na tekmo svetovnega pokala. Psihološko sem povsem izčrpan. Kako naprej? Prihodnje leto bom zagotovo še vztrajal, ker bo tekma v Franciji. Tam so tekme res na visoki ravni in je zmeraj ogromno gledalcev. Za naprej bomo pa videli …
Pred kratkim ste se tudi poročili. Ob vseh vaših uspehih imate verjetno tudi doma podporo?
Seveda. Če okrog sebe nimaš družine in če nimaš njihove podpore, potem ni lahko. Športniki smo veliko naokrog in partnerji so veliko sami doma in ni jim lahko. Prvič se je zgodilo, da žena ni prišla na svetovno prvenstvo. Razlog so bila pravila zaradi koronavirusa. Sama mi je dejala, da je zelo stresno gledati tekme od doma. Tudi bližnji trpijo z nami in brez njih ne gre.
Pred časom sva se pogovarjala o ekstremnem slalomu, ki bo na OI v Parizu olimpijska disciplina. Takrat ste mi dejali, da se vam zdi ta zgodba zanimiva. Kako danes gledate na to?
Želel sem si štartati na tem svetovnem prvenstvu in sem tudi vprašal, ali imam to možnost. A spomladi so bile izbirne tekme in so imeli ti tekmovalci prednost. Na Slovaškem bi bilo lepo štartati, saj je bila tudi proga zelo podobna naši. Za naprej bom še videl. Videti bo treba, kakšne bodo sploh kvalifikacije za olimpijske igre. Mislim, da gre pri tej disciplini bolj za fizično pripravo in taktiko. Mislim, da bi se s taktiko dalo marsikaj narediti. Recimo, da si puščam odprta vrata. Ne delam si nekih načrtov, še vedno je moja prva prioriteta spust na divjih vodah. Najprej moram na kakšni tekmi štartati in videti, kako je.
Že prej sva omenila, da ste dosegli zgodovinski uspeh za vas in šport. Boste to medaljo proslavili na poseben način?
Smo jo že kar lepo proslavili. Sem pa tudi s prijatelji dogovorjen, da se enkrat dobimo in nazdravimo. Ne bo šla kar tako mimo ta medalja (smeh op. p.).
1