Slovenija tam, kjer ji je mesto - med elito

Za nameček pa so si varovanci selektorja Bojana Raka (tu sta manjkala Mitja Horvat in Bojan Ropoša, nastopil pa je Gregor Zafoštnik) napredovanje znova priigrali proti Slovaški. Trojka, ki je nastopila v odločilnem dvoboju, pa je bila ista - Bojan Tokič, Saš Lasan in Jan Žibrat.

Po izjemno zahtevnem dvoboju z Ukrajino je bilo nekaj dilem, kako postaviti ekipo za Slovaško, ki je imela v popoldnevu dobro uro več časa za pripravo. Bojan Rak je še enkrat pokazal svoje taktične sposobnosti in na dvojki in trojki obrnil Jana Žibrata in Saša Lasana, ki je s svojo igro z Ukrajinci sploh omogočil ta dvoboj. Bojan Tokič je na nosilnem mestu razumljivo nedotakljiv, kar je dokazal tudi tokrat in je s popolnim izkupičkom v tej skupini zagotovo med najboljšimi, če ne najboljši igralec. "Toko" je tokrat za uvod ugnal vedno neugodnega Thomasa Keinatha, ki je pri 33-ih letih še nekoliko izkušenejši od našega najboljšega na evropski lestvici. Večjih težav Tokič ni imel, čeprav je oddal drugi niz. V četrtem je že zaostajal s 3:7, toda z delnim izidom 7:0 stvari le obrnil v svoj prid in prvo točko prispeval po zmagi z 11:9.

Sledil je Jan Žibrat, ki je ves čas prvenstva poudarjal, da pride tudi njegov trenutek. In prišel je prav v pravem času. Energija je kar kipela iz mladega Prleka, ki je bil ob nekaterih porazih, predvsem pa slabih predstavah že nekoliko zatopljen vase. Očitno pa je le zbiral moči za eksplozijo, ki jo je najbolj občutil Peter Šereda. Jan je začel z 11:9, ko pa je v drugem nizu osem let starejšemu kolegu nanizal pravo lekcijo in zmagal z 11:3, se je dalo čutiti, da bo to Janova borba. Šereda se ni dal in je znižal izid v nizih, nakar je Jana dokončno "razneslo" in Šereda se je kaj hitro znova usedel med svoje soigralce ob igrišču.

Saš Lasan naj bi po napovedih vse tudi zaključil. Izkušnje z Michalom Bardonom iz Moskve so bile pač take. Nazadnje je Slovak že vodil z 2:0 v nizih, Lasan pa je na koncu slavil. Tokrat je bolje začel Lasan (14:12), nato pa se je vse bolj videlo, da ga je popoldanski obračun z Diduhom povsem uničil, predvsem pa psihološko izčrpal.

Pred četrtim dvobojem je na igrišče stopil Šereda in povedal, da zaradi poškodbe v hrbtnem delu ne bo igral s Tokičem in napočil je čas za veselje in čestitke v našem taboru, tako da smo selektorja Bojana Raka komajda zvabili pred mikrofon: "Zdaj smo v svetovni in v evropski eliti, kar je nekaj neverjetnega in ni nujno, da bo doma to vsem pogodu. Dejansko moštva, s katerimi smo igrali danes, niso lahki zalogaji. Mi z našim rajtingom komajda sodimo sem, ampak z našo formolo smo očitno zelo usšeni. Jana sem postavil na drugo mesto, enostavno sem čutil, da se dviguje in je moje zaupanje povsem upravičil in nam je odprl pot v elitno skupino. Je pa res, da je šele na začetku poti, kako se bo razvila, pa je predvsme odvisno od njega."

Nasmejan, kot da bi dobil kakšno pomembno sporočilo iz domovine, je bil povsem upravičeno tudi Jan Žibrat: "Končno, komaj sem čakal, prišlo pa je v pravem času. Najbolj sem trpel prav jaz. Samo, da sem dočakal in moja velika trma je znova obrodila sadove. Obilo stvari se je pripetilo v zadnjih tednih in to ni kar tako. Samo da sem končno uspel." Žibrata seveda tako kot večino njegovih vrstnikov prav v tem času čaka najtežje obdobje. Ali ga bo zmogel ali ne, pa bo pokazal čas.