Ponedeljek, 27. 6. 2016, 14.35
7 let, 2 meseca
Zgodbe, ki jih piše Euro (16.): Theodor Elmar Bjarnason
Islandec, ki ima v sebi nekaj balkanskega
Zvečer se bosta na evropskem prvenstvu pomerili Anglija in Islandija, ki na tem Euru para živce tekmecem, danes pa želi zagreniti življenje še favoriziranim trem levom. Med islandskimi junaki je tudi Theodor Elmar Bjarnason, podajalec zadnjega zadetka, ki je poskrbel za eksplozijo navdušenja.
Islandija, rekordno majhna udeleženka evropskega prvenstva, je neustavljiva. Na tem prvenstvu se ni zadovoljila s povprečjem. V skupinskem delu je ostala neporažena, osvojila pet točk, pozdravila zgodovinsko zmago nad Avstrijo in se uvrstila med 16 najboljših.
Dolgo časa je kazalo, da se bo v osmini finala spopadla z zmagovalko skupine D, Hrvaško, nato pa je v izdihljajih srečanja premagala severne slovenske sosede in si priigrala dvoboj na izpad z Anglijo. Z njim vred pa še dva dneva dodatnega počitka, saj bi se s Hrvati, ki so se nato opekli proti Portugalcem in se že vrnili v domovino, pomerili v soboto, tako pa bodo na delu šele danes v sklepnem dejanju osmine finala EP 2016 na prekrasnem objektu v topli Nici. Na Azurno obalo bo pripotovalo več kot 15 tisoč islandskih navijačev!
Ne more verjeti, da se mu to res dogaja
Pred začetkom evropskega prvenstva je imel manjše zdravstvene težave. "Uresničile so se mi sanje. Na Islandiji so tekme angleškega prvenstva izjemno priljubljene. V neposrednem prenosu si lahko ogledaš skoraj vsako. To bo velika tekma za nas. Kar ne morem verjeti, da se nam to res dogaja," je po tem, ko je izvedel, da se bo v osmini finala pomeril z Anglijo, dejal Theodor Elmar Bjarnason.
Avstrijcem jo je zagodel v četrti minuti sodnikovega podaljška, ko je pobegnil po desni strani in podal v kazenski prostor. Avstrijska mreža se je zatresla, islandski komentator je vriskal od sreče, nogometaši najmanjše države, ki je kdajkoli nastopila na Euru, pa so proslavljali podvig s številnimi navijači.
Za razliko od Anglije so mirni in sproščeni
Ko so presenetili Portugalsko, ni želel Cristiano Ronaldo menjati dresa prav z nobenim izmed Islandcev. Se lahko sklepni prizor s tekme z Avstrijo ponovi tudi zvečer proti Angliji? "Angleži imajo velike igralce, a smo v zadnjih letih večkrat premagali nogometne velesile. Vsekakor imamo možnosti za napredovanje. Na tem prvenstvu še nismo pokazali napadalne igre, tu imamo rezerve. Zdaj, ko smo ustvarili cilj, lahko proti Angliji zaigramo mirno in sproščeno. Ničesar nimamo izgubiti," je pred srečanjem z nekdanjimi svetovnimi prvaki dejal 27-letni Bjarnason, eden izmed Islandcev s tem priimkom na Euru (drugi je svetlolasi Birkir Bjarnason)
Elmar je bil kot najstnik goreč navijač Manchester Uniteda. Njegovo srce še vedno močneje utripa, ko je govor o rdečih vragih. Danes se bo pomeril tudi z angleškim kapetanom Waynom Rooneyjem, ljubljencem Old Trafforda. "Če bo želel, si lahko po tekmi izmenjava dresa," se je Bjarnason pošalil pred otoškimi novinarji, ki jim ni ušlo, da je portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo po remiju z Islandijo odklonil vse želje islandskih nogometašev po menjavi dresa.
"Rooney je odličen igralec. Je pomemben člen Angležev, na tem Euru pa verjetno še ni odigral najboljše tekme. Upam, da ne bo ravno proti nam," je zaupal željo Islandec, ki na državnem dresu na Euru nosi številko 18. Nogometaš je bil že njegov dedek, ki je leta 1964 branil barve KR Reykjavik na prvi evropski tekmi z Liverpoolom. Vnuk je, kar zadeva podvige, storil še korak naprej, saj je njegovo podajo za zmagoviti zadetek na tekmi z Avstrijo videlo na milijone Evropejcev.
"Islandija ne predstavlja podobe majhnega psa. To je le simbol, kako daleč lahko prideš, če se odločiš za pravilno držo in se stvari lotevaš s pogumom," je na družbenem omrežju Instagram zapisal Bjarnason.
We are not the tiny dog! Its just a symbol for how far great attitude and courage can carry you.#fotbolti #EURO2016 pic.twitter.com/denxSctTIa
— Elmar Bjarnason (@ElmarBjarnason) June 24, 2016
Slovenec in Islandec na Danskem
V dresu Randersa je igral tudi finale danskega pokala. Bjarnason spada med povratnike v islandsko izbrano vrsto. Državni dres je oblekel 29-krat, v preteklosti pa za dalj časa izpadel s seznama, saj si je na Danskem hudo poškodoval koleno.
"Izgubil je skoraj vse leto. Ko se je vrnil, sem bil zelo vesel. Iz vsega srca mu privoščim, da se je tako uspešno vrnil na igrišče," pravi njegov nekdanji klubski soigralec Sebastjan Komel, danes direktor Gorice.
Pri Randersu sta si delila slačilnico, Primorec in Islandec pa sta postala iskrenega prijatelja. "Njegovo razmišljanje je nekoliko neznačilno za Islandca. Bil je povsem drugačen kot Danci. Hitro sva se ujela in se ogromno družila. Prav po balkansko. Šalila sva se, se zabavala, v prostem času sva preživela ogromno časa skupaj. V karieri ni bilo veliko igralcev, ob katerih bi se tako dobro počutil. Moram pa priznati, da mi je bilo prijetno tudi ob drugih. Če bi igral več časa na Danskem, bi tam tudi živel," je razkril nekdanji slovenski legionar na Danskem, ki je nogometne čevlje zamenjal s kravato že pred 30. letom.
Ko je bil nogometaš, se je rad kdaj pošalil. Z Bjarnasonom ni manjkalo prigod. "Bil je drugačen kot severnjaki, ki so čez dan mirni, zvečer pa gredo ven in si dajo duška. Takrat, ko veliko spijejo, nekateri postanejo tudi agresivni. Takšni pač so. Ne seveda vsi," se je zasmejal dolgolasi Primorec in dodal: "Teddy je bil drugačen."
Ko je naročil kokakolo, ga je trener nahrulil in …
Islandski reprezentant se od svojih rojakov razlikuje tudi po tem, da je njegova srčna izbranka Tajka. Ni je spoznal v Aziji, niti je ni s seboj pripeljal na Islandijo. Rojena je bila v Reykjaviku. Bjarnason jo je večkrat javno pohvalil, kako je obogatila njegovo kariero s tem, da mu je začela kuhati zdravo hrano. "Prej sem veliko časa prebil ob picah in hamburgerjih, veliko sem hodil ven, nato pa sem se spremenil. Dozorel sem," je pred leti priznal v intervjuju za islandski časnik Visir.
Njegova žena je Tajka, rojena na Islandiji.
V tujino se je odpravil že mlad, z rosnimi 16 leti se je kalil na Norveškem, nato pa leto dni pozneje prestopil k slavnemu Celticu. Na Škotskem se je hitro privadil novi kulturi. "Ko smo šli prvič proslavljat s člansko ekipo v pub, sem si naročil kokakolo. Bil sem star 17 let. Trener me je nahrulil, mi namenil sočno psovko, pred menoj pa se je znašlo pivo. Tako pač je na Škotskem," se je Islandec spominjal časov, ko je bil le obetaven mladenič in nič več.
Pravi borec na igrišču
Sebastjan Komel je mladi direktor Gorice. V Glasgowu ni uresničil svojih sanj. Ni veliko igral, zato se je pri 22 letih odpravil drugam. Vrnil se je na Norveško (Lyn Oslo), se nato odpravil na Švedsko (IFK Göteborg), po finančnih težavah nekdanjega švedskega velikana pa je skandinavsko turnejo končal na Danskem. V deželi legokock je branil barve Randers, tam pa spoznal tudi nekdanjega nogometaša Gorice.
"Je pravi borec na igrišču. Iz Švedske je prišel kot okrepitev. Je agresiven, zagnan. Ko je bil na višku moči, si je poškodoval kolensko vez, a se je vrnil. Zato sem zelo vesel, da se je vrnil tudi v reprezentanco in lahko nastopa na tem prvenstvu," privošči uspeh zveznemu igralcu, ki se je v reprezentanci preselil na desni bok, kar ga niti najmanj ne moti. Lani se je na Danskem iz Randersa preselil k Aarhusu, tako da še vedno vztraja v deželi, ki je letos ni na Euru, pred 24 leti pa je senzacionalno osvojila prvenstvo.
Najmanjši narod, ki je zaigral na Euru
Islandci lahko veliko povejo o senzacijah. Zvečer imajo priložnost, da se uvrstijo med najboljših osem. "Naši rezultati v zadnjih letih so dokaz, da se nas ne bi smelo več podcenjevati. Smo najmanjši narod, ki je zaigral na Euru. Tekmeci se tega zavedajo. Dokazali pa smo tudi, da lahko premagamo vsakogar, zato sem prepričan, da nas v izločilnem delu ne bo nihče podcenjeval," opozarja Angleže, da se jim lahko vsako podcenjevanje maščuje.
1st goal from @ElmarBjarnason for @AGFFodbold! #TeamTotalFootball #AGF pic.twitter.com/c52NvTMoIo
— Total Football (@totalfl) February 27, 2016
V kvalifikacijah bi lahko veliko o tem povedali Nizozemci, ki so izgubili tako doma kot tudi v Reykjaviku. Islandsko moč so občutili tudi Turki in Čehi, na prvenstvu v Franciji pa sploh še niso poraženi. Sanjski niz kar traja in traja, Islandija pa je postala nogometna reprezentanca, o kateri se govori z velikim spoštovanjem. Danes ne more izgubiti prav ničesar.