Četrtek, 30. 6. 2016, 13.19
7 let, 2 meseca
Zgodbe, ki jih piše EP (20.) – Jakub Blaszczykowski
Ko je bil še deček, je bil priča grozljivi družinski tragediji
Poljski nogometni as Jakub Blaszczykowski je doživel eno najhujših družinskih grozot, kar jih lahko izkusi otrok. Ko je bil star deset let, je oče pred njegovimi očmi ubil njegovo mamo. Po vsakem zadetku pogleda v nebo. "Čutim, da je nekje blizu in me spremlja," pravi Kuba, strelec dveh zadetkov na letošnjem Euru.
Nogometna Poljska je na nogah. Danes se bodo najboljši nogometaši, kar jih premore slovanska dežela z več kot 38 milijoni prebivalcev, v Marseillu pomerili s Portugalsko in se potegovali za vstop v polfinale EP 2016. Med glavnimi aduti, na katere so ponosni poljski navijači, ni le kapetan in prvi strelec Robert Lewandowski, ampak tudi njegov dolgoletni soigralec pri Borussii Dortmund. Ima enega najdaljših priimkov na Euru, v nogometnem svetu pa je znan tudi pod vzdevkom Kuba.
To je Jakub Blaszczykowski, 30-letni zvezni igralec. V svojem srcu nosi bolečo izkušnjo, ki je ne bi privoščil nikomur. Ko je bil star deset let, je bil priča okrutnemu umoru svoje mame. Pred očmi presenečenega dečka jo je ubil njegov oče. Večkrat jo je zabodel, materi pa ni bilo pomoči. Izdahnila je v naročju desetletnega fanta, ki je v trenutku ostal brez staršev. Mati je bila pokopana, oče pa je odšel v zapor.
Nad njegovo nogometno kariero je bdel stric
Na Euru 2016 je Kuba prvi poljski strelec. Za Jakuba in njegovega brata Dawida so v rojstnem mestu Truskolasy na jugu Poljske napočili težki čas. Zanju je skrbela stara mama, ogromno pa je pomagal tudi stric Jerzy Brzeczek. Nekdanji poljski reprezentant, kapetan slavne generacije, ki je na olimpijskem turnirju v Barceloni (1992) osvojila srebrno medaljo, je skrbel, da mladi Jakub ne izgubi strasti do nogometne žoge.
Nogomet je vedno oboževal, kaj kmalu po smrti mame pa je v njem našel uteho. V nogometnem svetu, polnem radosti in igrivih treningov, se je lahko sprostil in vsaj za nekaj ur v dresu lokalnega kluba Rakow nehal premišljati o krutem umoru.
Ni se smilil samemu sebi
Jakub je vztrajal, trdo delo pa je bilo poplačano, saj je postal eden najboljših poljskih nogometašev. Njegova kariera je zavidanja vredna. Ne blesti le v reprezentančnem dresu, ampak je postal tudi poljski (Wisla Krakov) in nemški (Borussia Dortmund) prvak. Po vsakem zadetku, ki ga doseže, pogleda v nebo in se zahvali materi.
Leta 2008 in 2010 je bil izbran za najboljšega poljskega nogometaša.
"Potrebna so bila mnoga leta, da sem prenehal razmišljati o vsem, kar mi je srce napolnilo s sovraštvom. Tisti dan se mi je spremenilo življenje, a me tudi naredilo močnejšega. V življenju sem se moral spopasti s toliko ovirami, o katerih drugi niti ne razmišljajo, kaj šele da bi vedeli, kako bolijo. Karkoli se ti zgodi v življenju in te ovira, je vedno najpomembneje, da ne obupaš, ampak pelješ zgodbo naprej. Ne smeš se smiliti sam sebi, ampak opravljati svoj posel," je poudaril lani, ko se je odločil, da bo hudo travmo delil z javnostjo.
Še vedno se sprašuje, a ne najde odgovora
"Čutim, da me mama spremlja na vsakem koraku. Čutim, da je nekje blizu in mi pomaga." Dolga leta tega ni hotel obešati na veliki zvon, nato pa je ocenil, da je postal dovolj zrel, da se lahko spopade tudi s tem. Objavil je knjižno avtobiografijo, v kateri se je znašel tudi najbolj temačnem delu svojega življenja, dan, ko mu je nerazsodni oče z nožem vzel mati in mu pokvaril otroštvo. "Nikoli ne bom razumel, zakaj se je to sploh zgodilo. Še vedno se sprašujem, a ne najdem odgovora. S tem bom moral živeti do konca življenja."
Po smrti ni prekinil stika z materjo. Je goreč katolik in verjame, da se bo v prihodnosti z njo še srečal. "Po zadetku vedno pogledam v nebo in jo pozdravim. To je simbolična poteza, saj je vedno verjela vame. Čutim, da me mama spremlja na vsakem koraku. Čutim, da je nekje blizu in mi pomaga," je dejal oče dveh otrok, ki vsak dan prebira Sveto pismo.
V želji po minutah se je preselil v Firence
Z Jürgenom Kloppom je odlično sodeloval. Njegova kariera je doživela prvi vrhunec v Krakovu, kjer je Wisli kot golobradi mladenič pomagal do naslova poljskega prvaka. Pred devetimi leti ga je zasnubila Borussia Dortmund. Pri rumeno-črnih je združil moči s številnimi rojaki, leta 2008 in 2010 pa je bil izbran za najboljšega poljskega nogometaša. Odlično se je razumel z Lewandowskim, prvim strelcem Borussie. Pod vodstvom Jürgena Kloppa je dvakrat osvojil bundesligo, ni pa ga veliko ločilo tudi od prestižnega naslova v ligi prvakov.
Ko je Klopp zapustil Dortmund, sam pa čutil še posledice zdravstvenih težav (leta 2014 ni igral veliko zaradi težje poškodbe kolena), je izpadel iz udarne enajsterice rumeno-črnih. Pri Thomasu Tuchelu je doživel podobno usodo kot slovenski reprezentant Kevin Kampl. Ni bil zadovoljen z minutažo, zato se je v sezoni 2015/16 odpravil drugam. Borussia ga je posodila Fiorentini, kjer si je slačilnico delil tudi z Josipom Iličićem. Pri vijolicah iz Toskane je na igrišču zbral več minut. Ne toliko, kot bi si želel, a je bil viden napredek. Zbral je 20 nastopov, a le šest tekem odigral do začetka do konca.
Tako se je v dresu Fiorentine (levo) veselil zadetku slovenskega nogometaša Josipa Iličića (desno).
Vseeno se je njegova forma dvignila, kar je opazil tudi selektor Adam Nawalka in ga pričakovano uvrstil med 23 potnikov na Euro. Kuba se mu je zahvalil za zaupanje, s svojimi izkušnjami, zlasti pa zadetki (na Euru je dosegel že dva – premagal je vratarja Severne Irske in Švice) je poljskim navijačem na tem Euru podaril veliko lepega.
Ni imel sreče z evropskimi prvenstvi
Poklon mami, ki ga je zapustila prekmalu. S prejšnjimi evropskimi prvenstvi ni imel lepih izkušenj. Tistega pred osmimi leti, ki sta ga gostili Avstrija in Švica, je moral preskočiti. Poškodoval se je na zadnji pripravljalni tekmi pred začetkom tekmovanja. Danes ima priložnost, da se uvrsti med štiri najboljše v Evropi. Tako visoko na Euru še ni bil. Pred štirimi leti je bil motiviran kot še nikoli, saj je prvenstvo gostila tudi njegova domovina.
Gostiteljem to ni pomagalo, izpadli so že v skupinskem delu. Pritisk je bil prevelik, igrali so v krču, niso pomagali niti redki prebliski. Pod enega se je podpisal tudi Kuba in s pravim projektilom poskrbel za točko na tekmi z Rusijo. Ni pomagalo. Poljaki so se po porazu proti Češki s solzami opravičili navijačem, ki jim niso zamerili hitrega izpada.
Poljska ni obupala, verjela je, da bo nadarjena generacija nekega dne že ulovila vrhunski rezultat. Po zamujeni priložnosti, ko ni odšla na SP 29014, je v mogočnem slogu opravila s kvalifikacijami za EP 2016. V njih je premagala tudi Nemčijo in nakazala, da se lahko enakovredno, če ima seveda dober večer, meri z vsakim favoritom. To je dokazala tudi v Franciji, kjer je ugnala Severno Irsko in Ukrajino, z Nemci pa se razšla brez zadetkov.
Navdušil tudi dobitnika oskarja
V osmini finala, srečanju, ki nosi ogromen vložek, je spravila v slabo voljo Švicarje. Dvoboj se je po 120 minutah končal z 1:1, strelec za Poljsko pa je bil prav Kuba. Poljaki so izločili Švico po loteriji kazenskih strelov. Med izvajalci je bil tudi Jakub in suvereno zatresel švicarsko mrežo.
KUBA!!! #POL
— Russell Crowe (@russellcrowe) June 25, 2016
Po tekmi je spoznal, da zanj navija tudi slavni filmski igralec Russell Crowe. Novozelandski dobitnik oskarja, ki se je najbolj proslavil v vlogi junaškega Gladiatorja, je bil navdušen nad Kubo. Navdušen je bil nad poljskim gladiatorjem, ki bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da pogleda v nebo in pozdravi mamo tudi na današnji tekmi s Portugalsko.