Kapetan Hrvaške, ki bo med prvenstvom pokopal očeta

Prejšnji zgodbi:
Dimitri Payet (Francija)
Gareth Bale (Wales)

Zgodba Darija Srne, ki v dresu Hrvaške igra že skoraj desetletje in pol, a je bil vedno v senci Luke Modrića in preostalih zvezdnikov hrvaškega nogometa, je kot iz filma. Predvsem tista, ki jo je v Bosni spisal njegov oče, ki je v 40. letih prejšnjega stoletja ostal brez mame in očeta. Osamljen je pristal v Sloveniji, kjer ga je po letih iskanja našel starejši brat in ga vrnil domov. V Bosni si je ustvaril družino, v drugem zakonu se mu je rodil tudi zdajšnji kapetan hrvaške reprezentance, ki je – zaradi vsega, kar se je zgodilo – toliko bolj navezan na družino.

Za smrt očeta so vedeli pred tekmo, a so raje počakali

Za smrt očeta je izvedel takoj po tekmi s Turki. Nogometašu iz Metkovića v nedeljo takoj po tekmi prav gotovo ni bilo lahko. "Moramo biti zadovoljni. Odigrali smo dobro, nadigrali Turčijo in turnir začeli tako, kot bi si lahko le želeli. To je šele začetek, zdaj moramo iti naprej," je po zmagi z 1:0 nad Turki dejal 34-letni nogometaš, ki je na tej tekmi igral sijajno in med drugim zatresel tudi okvir vrat nasprotnika. Takrat je govoril še z nasmeškom na ustih, nekaj minut za tem prav gotovo ne.

Takrat so do njega pristopili predstavniki Hrvaške nogometne zveze (HNS) in mu sporočili novico, ki se je boji vsak. Da je umrl njegov oče, so izvedeli tik pred tekmo v Parizu, a so, povsem razumljivo, z novico počakali dve, tri ure. "Tvojega očeta ni več med nami," so sporočili Srni, ki je bil seveda šokiran, saj je bil na svojega očeta zelo navezan.

Vsak gol posveti bratu z Downovim sindromom

"Vem, kaj je moral prestati, da mi je omogočil to, kar sem pozneje imel. Lepo otroštvo in sijajno družino. Tega ne bom nikoli pozabil. Nikoli se mu ne bom mogel oddolžiti za vse, kar je naredil zame, a poskušam," je ob neki priložnosti dejal najbolj sloviti član družine Srna, ki je takoj, ko je podpisal prvo bogatejšo pogodbo, očetu kupil hišo in nov avtomobil.

Vsak gol, ki ga doseže, posveti bratu, s katerim sta zelo povezana.

Darija in družino je dodatno povezala usoda, ki je doletela njegovega brata Igorja. Ta se je namreč rodil z Downovim sindromom. Vsak gol, ki ga Darijo doseže, posveti prav njemu. Kako velika je ljubezen, ki jo goji do brata, priča tudi tetovaža, ki jo ponosno nosi. "Igor," je izpisano na levi strani prsi slovitega nogometaša, ki je drugačen od velike večine preostalih. Ima še dve tetovaži. Ena je lik srne iz risanega filma, česar verjetno ni treba dodatno razlagati, druga je grb Šahtarja Donecka. Ukrajinskega nogometnega velikana, pri katerem je Hrvat živa legenda.

V Ukrajini ima status božanstva

Član Šahtarja je dolgih 13 let. Njegov član je že polnih 13 let. Dodaten podatek, ki zgovorno kaže na to, za kako atipičnega nogometaša gre. Srna, ki je kot zelo mlad zablestel v dresu splitskega Hajduka in se v Ukrajino preselil leta 2003, ko je imel vsega 21 let, je bil že od samega začetka eden izmed nosilcev Šahtarja, z njim osvajal lovorike in igral sijajno, Donecka pa nikoli ni zapustil. Pa čeprav je imel na mizi pogosto ponudbe številnih evropskih velikanov. Tudi takrat, ko je v Ukrajini vihrala vojna, ne.

Ostal je zvest Šahtarju in svojemu življenjskemu vodilu, da denar še zdaleč ni najpomembnejši. Zapisan je Rinatu Ahmetovu in ukrajinskim navijačem, v očeh katerih ima status božanstva. Ni je želje, ki mu je milijarder Ahmetov ne bi izpolnil, a bolj kot denar – tako ali tako ga veliko da v dobrodelne namene – nogometaša, ki je svojo pot začel bolj na sredini igrišča, pa se potem pomaknil nazaj, zanimata spoštovanje in občutek domačnosti, ki ga ima.

S Šahtarjem je osvojil kar 22 lovorik. Leta 2009 je bil z Ukrajinci najboljši tudi v pokalu UEFA.

Želeli so ga številni velikani, a je ostal zvest Šahtarju

Zdaj, ko je star 34 let, selitev v Barcelono, Arsenal, Bayern in v še katerega izmed velikanov, s katerimi so ga v preteklosti povezovali, tako ali tako ne pride več v poštev.

Jasno je, da bo kot kapetan Šahtarja še nekaj časa igral v Ukrajini, potem pa izbiral, kako in kaj. V Donecku, s Šahtarjem je osvojil kar 22 lovorik (leta 2009 je zmagal tudi v pokalu UEFA) in v njegovem dresu odigral krepko čez 400 tekem, bo lahko izbiral, med čemerkoli bo želel.

Odkar je postal kapetan Hrvaške, so kritiki še glasnejši

Na Hrvaškem, kamor ga prav gotovo tudi vleče, bo možnosti malo manj. Čeprav je v izbrani vrsti vselej igral z vsem srcem in tudi dobro, v svojimi domovini nikoli ni užival spoštovanja, ki bi si ga zaslužil. Ko je igral sijajno, so bili v ospredju nekateri drugi, bolj zvezdniški soigralci. Ko je igral slabo, so takoj kazali s prstom nanj.

Odkar je leta 2011 prevzel kapetanski trak, toliko bolj. Da je počasen in star, so vse bolj govorili v zadnjih letih. Morda se je tudi zato odločil, da se po letošnjem evropskem prvenstvu, ki je zanj že četrto (igral je tudi na dveh svetovnih prvenstvih), poslovi od igranja z državnim grbom.

Morda bo zdaj, ko se poslavlja od reprezentance, le dobil spoštovanje, na katerega čaka že od nekdaj.

Morda bo zdaj le dočakal to, kar si zasluži

Zdaj, ko je s smrtjo njegovega očeta zgodba o družini Srna zaokrožila po svetu, je v očeh hrvaške javnosti prav gotovo pridobil spoštovanje. Pri soigralcih in selektorjih ga je tako ali tako vedno imel.

Očitno je usoda hotela, da njegov oče, ki je bil hudo bolan že nekaj časa, svojega sina še zadnjič porinil v ospredje in mu omogočil, da je prav na koncu svoje dolge reprezentančne poti dobil tisto, kar si je zaslužil že od samega začetka.

To, da je v središču pozornosti in si prisluži globok poklon. Po več kot 130 nastopih in 22 golih za Hrvaško, na tisoče šprintih in predložkih ob desni strani avt linije in na desetine donacijah v dobrodelne namene si zagotovo ga.

Reprezentanco je po kapetanu zapustil tudi selektor

Darijev oče bo pokopan danes v Metkoviću. Kapetan Hrvaške, ki naj bi na petkovi drugi tekmi Hrvaške na letošnjem evropskem prvenstvu, pomerila se bo s Češko, kljub vsemu igral, je reprezentanco zapustil takoj po nedeljski tekmi s Turčijo. Na Hrvaško se je napotila tudi delegacija Hrvaške nogometne zveze (HNS) na čelu s selektorjem Antejem Čačićem.