Težavni zvezdnik s sporno tetovažo, ki je končno odrasel

Prejšnje zgodbe: Kolbeinn Sigthorsson (Islandija), Gianluigi Buffon (Italija), Theodor Elmar Bjarnason (Islandija), Hrvoje Ćustić/Danijel Subašić (Hrvaška), Zlatan Ibrahimović (Švedska), Islandija, Ante Čačić (Hrvaška), Will Grigg (Severna Irska), Neil Taylor (Wales), Davor Šuker (Hrvaška), Armando Sadiku (Albanija), Marcus Rashford (Anglija), György Garics (Avstrija), Gabor Kiraly (Madžarska), Graziano Pelle (Italija), Darijo Srna (Hrvaška), Gareth Bale (Wales), Dimitri Payet (Francija). 

Obetal je več od Cristiana Ronalda. Produkt slovite mladinske šole Sportinga je v Lizboni igral v sezoni 2002/03, ko je med člani nase prvič opozoril Cristiano Ronaldo. Za takrat 19-letnega nogometaša je bila tista sezona druga pri Sportingu. V prvi, debitiral je, ko je bil star vsega 17 let, se je ustalil v prvem moštvu, zabil nekaj golov in z Lizbončani osvojil dvojno lovoriko. V drugi je šlo Sportingu, kljub njegovi dobri igri in eksploziji zdajšnjega asa madridskega Reala in njegovem vzponu, veliko slabše.

Tudi zato je takrat 19-letni Ricardo Quaresma zapustil Portugalsko in se preselil v Barcelono. Katalonci so zanj odšteli šest milijonov evrov, na Camp Nou je prišel kot eden izmed največjih upov evropskega nogometa, medtem je pod vodstvom Luiza Felipeja Scolarija debitiral tudi v članski izbrani vrsti, ki se je pripravljala na evropsko prvenstvo pred domačimi navijači.

Kot najstnik je trenerju Barcelone zabrusil, da pod njegovim vodstvom ne bo igral

Na zaključnem turnirju potem ni zaigral, v prvi sezoni v Barceloni je namreč razočaral. Resda je ta tehnično izjemno podkovani krilni napadalec, ki lahko igra na levi ali desni strani, navdušil z nekaj potezami, a ekipi ni koristil. Morda bi ji pozneje, a, svojeglav kot je bil, je – nezadovoljen, ker ni igral toliko, kot si je želel – takratnemu trenerju Franku Rijkaardu sporočil: "Dokler boš v Barceloni, se ne vračam."

V Portu je blestel in poskrbel, da se je spet znašel v središču pozornosti.

V Portu je blestel

Leta 2004 je tako odšel v Porto in v velikanu portugalskega nogometa ostal štiri leta. Čeprav so ga mnogokrat kritizirali in očitali, da gleda samo nase, da je preveč sebičen in ekipi ne koristi, so ga tamkajšnji navijači hitro vzljubili. Pa tudi igral ni slabo. Na 156 nastopih je zabil 30 golov, bil trikrat državni prvak, osvojil dva superpokala in portugalski pokal, s Portom je bil tudi medcelinski prvak.

Kljub temu v reprezentanci ni igral prav veliko. Na svetovnem prvenstvu 2006 ga ni bilo, na evropskem prvenstvu dve leti pozneje je igral le na dveh tekmah in pri zmagi nad Češko s 3:1 zabil tudi gol.

Jose Mourinho je zanj odštel 25 milijonov in se opekel

V dresu Interja je povsem razočaral. Po tem prvenstvu, na katerem so Portugalci izpadli v četrtfinalu, se je preselil v Inter. Milančani so zanj odšteli kar 25 milijonov evrov, na San Siru ga je pričakal Jose Mourinho.

"Je odličen nogometaš, a se premalo trudi za ekipo. Moral se bo spremeniti, v nasprotnem primeru ne bo igral," je rojaku sporočil sloviti trener. Obveljala je druga pot, v Milanu ni igral prav veliko in že po prvi polovici sezone so ga posodili v Chelsea.

Tudi v Londonu se zanj ni izšlo, po koncu sezone se je vrnil v Inter. Ta ga je skušal prodati, a ga ni mogel, saj je bil za vse, ki so ga želeli, takšnih pa ni bilo prav veliko, predrag. Ostal je v Milanu, a v sezoni, ko so črno-modri, v ekipi sta bila takrat tudi Slovenca Rene Krhin in Vid Belec, osvojili tri lovorike, postali so evropski, državni in pokalni prvaki, ni igral prav veliko. Celo več, izbran je bil za najslabšega nogometaša sezone in prejel nepriljubljeno nagrado, ki jo podeljujejo na Apeninskem polotoku, zlati koš.

Prvo obdobje pri Bešiktašu je bilo polno incidentov

Tetovirani zvezdnik je v Turčiji povzročal težave. Zato ne čudi, da ga na svetovnem prvenstvu 2010 ni bilo na seznamu portugalske reprezentance, kot ne čudi niti to, da je poleti odšel drugam. Za sedem milijonov evrov je prestopil v Bešiktaš.

V Turčiji se je hitro znašel, navijači so ga vzljubili, vročekrven kot je, jih je takoj navdušil, a idila ni trajala dolgo.

Leta 2012 se je med polčasom tekme evropske lige z Atleticom Madridom hudo sprl s trenerjem Carlosom Carvalhalom, ker ga je pustil na klopi. Rojaka naj bi se lotil tudi s pestmi. "Jaz sem te pripeljal sem! Kako si me sploh upaš menjati?! Brez mene te ne bi bilo tukaj. Ti si zguba!" naj bi mu dejal.

Po incidentu, ki ni bil njegov edini v Istanbulu – pred tem so ga v klubu kaznovali, ker naj bi eni izmed uslužbenk kluba razkazoval svoje spolovilo in uriniral po igrišču za trening –, so ga v klubu suspendirali. Igral ni več in se januarja 2013 preselil v Združene arabske emirate, v Dubaj, zaigral je za tamkajšnji Al Ahli.

Po vrnitvi v Turčijo je v dresu Bešiktaša navdušil in spet postal pomemben člen Portugalske.

Po avanturi med Arabci in vrnitvi v Porto je v Turčiji navdušil

Po enem letu se je vrnil na Portugalsko, v Porto, kjer ga navijači niso pozabili. Več kot deset tisoč se jih je zbralo na prvem treningu, da bi ga pozdravili. Čeprav ga z reprezentanco ni bilo niti na evropskem prvenstvu 2012, je imel doma vseskozi zvezdniški status.

Po sezoni in pol, ki jo je prebil v nekdanjem klubu Zlatka Zahovića, bila je zelo uspešna (zabil je 20 golov), se je pred začetkom prejšnje sezone spet vrnil na kraj zločina.

V Turčiji je bilo v drugo veliko bolje, Bešiktašu je pomagal do naslova turškega prvaka in se medtem s sijajnimi igrami predstavami vrnil v izbrano vrsto.

V zadnjem času, čeprav ni prva izbira selektorja Fernanda Santosa, je njen pomemben člen.

Odrasel je in Portugalcem dal tisto, kar so od njega pričakovali že od nekdaj

Portugalce je popeljal v četrtfinale letošnjega Eura. Sprijaznil se je z vlogo, ki jo ima v ekipi, na igrišče prihaja s klopi in vnaša nemir v nasprotnikove obrambe.

Na generalki pred letošnjim prvenstvom je zablestel, pri zmagi nad Estonijo s 7:0 na prijateljski tekmi je dosegel tri gole in dve podaji, na prvenstvu je proti Islandiji igral vsega 14, proti Avstriji 71 in proti Madžarski 29 minut, ko se je izkazal tudi s podajo.

Proti Hrvaški je na igrišče prišel šele v 88. minuti, a nato v drugem podaljšku, z golom v 117. minuti, z osmim golom za Portugalsko, do zdaj je zbral 54 nastopov, postal veliki junak svoje domovine.

Deset let pozneje, a vseeno

Z desetletno zamudo, a vseeno. Očitno je eden izmed tistih, ki so odrasli pozneje. Včasih je prisegal na dragocene avtomobile, nakit v vrednosti nekaj deset tisoč evrov in veljal za nogometaša, ki misli samo nase, danes se obnaša drugače in vse kaže, da je bil zasuk poplačan. Končno je pokazal to, kar se od njega pričakuje, a seveda skupaj s celotno Portugalsko verjame, da še ni rekel zadnje. To bo skušal dokazati že danes, ko ga skupaj s soigralci čaka Poljska in četrtfinale.

"Vem, bil sem idiot," je pred kratkim priznal danes 32-letni as.

Zvezdnik z gangstersko tetovažo je priznal, da je bil včasih idiot

"Včasih sem bil idiot, ki je mislil, da se ves svet vrti samo okoli njega. Sprejemal sem napačne odločitve v ključnih trenutkih svoje nogometne poti, a tako pač je. Dejanj iz preteklosti ne obžalujem, saj jih ne morem spremeniti. Živim za sedanjost," je pred kratkim povedal nogometaš, ki sliši tudi na vzdevek Rom. Ima namreč romsko kri, ki se je ne sramuje.

Kot se tudi ne sramuje dveh solzic, ki si ju je pod desno oko tetoviral že pred časom. Zakaj – takšno tetovažo pogosto nosijo gangsterji, ki hočejo z njo sporočiti, da so v preteklosti vsaj enemu človeku vzeli življenje –, nikoli ni pojasnil, a z njo vsekakor vzbuja pozornost. Tako kot tudi z igrami, ki jih letos poleti kaže v Franciji.

Kaj zmore Ricardo Quaresma?