Petek, 24. 11. 2017, 8.00
7 let
Slovenski vratar o preteklosti, sedanjosti in željah prihodnosti
Gašper Krošelj po grenki izkušnji v Zagrebu v iskanju novih izzivov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,73
Poleti se je še četrtič vrnil v Medveščak, spet zaigral v ligi EBEL, se spopadel z dvema poškodbama, naposlušal neodobavanja "svojih" navijačev, ob katerih mu je bilo iz dneva v dan težje, postal "oče" slogana na olimpijskih dresih hokejske reprezentance in ostal brez kluba. Močan vrtiljak čustev je v prvih mesecih sezone občutil reprezentnančni vratar Gašper Krošelj, ki mu je vnovično slovo od Zagreba prineslo tudi olašanje. Zdaj upa, da čim prej spet zaigra in da olimpijske sanje postanejo resničnost.
Po za Slovenijo klavrnem majskem svetovnem prvenstvu (naši hokejisti so se s sedmimi porazi na sedmih tekmah na najhitrejši način vrnili v nižji kakovostni razred) je na naslov Gašperja Krošlja prišla ponudba iz Zagreba, za katero nekaj mesecev pozneje obžaluje, da jo je sprejel.
Še četrtič se je vrnil v hrvaško prestolnico, kjer je preživel velik del svoje kariere. Prvič se je pri Medveščaku znašel že v sezoni 2006/07, drugič leta 2008 in vztrajal tri leta, tretja vrnitev sega v predlansko sezono, zadnja v letošnje poletje. Pripeljali so ga kot vratarsko številko ena, sposobno visoke ravni branjenja v ligi EBEL, v katero so se Zagrebčani vrnili po štirih letih Kontinentalne hokejske lige.
Slab začetek, poškodba in slovo
Četrti poskus v Zagrebu se je končal klavrno. Po slovesu od medvedjega brloga, mu je odleglo, pravi.
A zgodba se ni odvila po želenem scenariju. Ne začetnem Krošljevem ne tistem, ki ga je imelo v mislih vodstvo kluba. Že na prvi tekmi je prejel šest golov, sledila sta še dva poraza, sredi septembra pa poškodba leve bočne mišice in dvotededenski počitek.
"Rezultati ultrazvoka so prišli, jasno je bilo, da me čaka okrevanje. Nato sem se vrnil, bil pripravljen, a nato se pri Medveščaku odločili, kot so se," se je naš sogovornik spomnil oktobrskega dne, ko so vodilni možje v klubu odločili, da na Slovenca ne računajo več. Po poškodbi je sicer zaigral še na dveh tekmah, a zgolj 84,7-odstotna zanesljivost je bila manj od pričakovanj delodajalcev.
"Potrebuješ eno, dve tekmi, da se vrneš"
"Nisem bral sporočila za javnost, niti ga ne želim komentirati."
Ga je odločitev kluba presenetila ali je po zgolj šestih priložnostih v vratih – le eni v domači dvorani - slutil, da prihaja slovo?
"To je šport. So prihodi, odhodi. Meni se to sicer ni zgodilo še nikoli. Vedno sem bil v formi in branil. Pri vratarju je pač tako, da se po poškodbi ni povsem lahko takoj vrniti. Potrebuješ vsaj eno, dve tekmi, da spet ujameš ritem. Ob vrnitvi smo ravno igrali v gosteh. Za Medveščak je znano, da v gosteh ne igra dobro, doma pa zmaguje. Tako je prišlo. Kar je, je."
Pa vendar ob razdrtju pogodbe ne moremo mimo precej neposrednih besed v sporočilu za javnost. V tem so med drugim zapisali, da "je Krošelj dobil številne priložnosti, da bi dokazal svojo kakovost in pripravljenost, a ju ni. To mu ni uspelo…".
"Tega sploh nisem bral, tako da težko kaj rečem. Nekaj so morali napisati. Niti me ne zanima. Ne želim se braniti, vem, kaj se je dogajalo. Še vedno je isto. Doma zmagujejo, v gosteh izgubljajo, pa imajo vratarja, ki je branil v ligi NHL," 30-letnik kratko in jedrnato komentira poslovilne besede športnega direktorja Aarona Foxa.
Začelo se je že med pripravami …
Ostri so bili na forumih in družbenih omrežjih tudi nekateri navijači, ki niso skoparili s kritikami Ljubljančanovih predstav. Ko smo mu omenili navijaško nejevoljo na spletu, je tudi sam spregovoril o tem.
"Presenetilo me je. Mislil sem, da ne bo teh težav. A ravno to," se spominja bolečega poglavja, v katerem se skriva eden od vzrokov za slabšo zbranost med obračuni. Negativne besede na njegov račun namreč niso letele le v virtualnem, temveč tudi v realnem svetu.
"Še preden se je začela prva pripravljalna tekma, so navijači vzklikali moje ime in zahtevali naj grem, naj zapustim klub. Sledile so kletvice. Vsako tekmo sem jih poslušal, vsako tekmo se je ponavljalo."
"Začelo se je že avgusta, ko smo imeli prvo pripravljalno tekmo v Mariboru. Še preden se je začela, so navijači vzklikali moje ime in zahtevali naj grem, naj zapustim klub. Sledile so kletvice. Vsako tekmo sem jih poslušal, vsako tekmo se je ponavljalo. Niso bili to vsi navijači, bila pa je glasna skupina. Prišli so tudi v Dornbirn, ki je precej oddaljen od Zagreba, pa v Gradec … Težko sem igral, težko sem se osredotočil. Žal mi je bilo zaradi soigralcev, ker morda nisem bil povsem v tekmi. Nisem videl več izziva igrati za to ekipo. Po eni strani lahko rečem, da sem si že želel zapustiti Zagreb," pripoveduje razočarano.
Stare zamere
"Morda so tu še stare zamere, ko sem igral za Jesenice proti njim," pravi o vzroku za navijaške negativne reakcije.
Kot pravi, natančnih razlogov, zakaj so mu nekateri hitro obrnili hrbet, ne pozna. Meni pa, da je posredi leto 2011, ko je drugič zapustil medvedji brlog, v katerem je bil prvi vratar Robert Kristan, in se preselil na Gorenjsko.
"Morda so tu še stare zamere, kaj še iz sezone, ko sem proti njim igral v dresu Jesenic. Menim, da je od takrat, lahko pa je tudi kaj drugega," je dejal. S temi besedami nam je v misli priklical oktobrsko gostovanje tistega leta.
Takrat je ob vrnitvi z železarji v Zagreb zaklenil svoja vrata, po tekmi pa poln čustev poskrbel za vložek, prevrgel je gol, in sprožil val jeze med privrženci medvedov. Pozneje se je za burno rekacijo opravičil, vodstvo Medveščaka pa je nato sporočilo, da ne podpira tovrstnih navijaških vložkov.
Pri Medveščaku, ki je na petem mestu lige EBEL, igrajo trije Slovenci: Sašo Rajsar, Nik Simšič in Mark Čepon.
"Ne moreš preslišati"
"Soigralci ti lahko rečejo, "ah ne poslušaj jih, ne oziraj se", a tega ne moreš preslišati."
Ob kritikah lastnih navijačev v zadnji sezoni mu ni bilo lahko.
"Velikokrat sem že slišal nasprotnikove navijače, ki so žvižgali proti meni, a takšna stvar te še bolj požene. Če pa se do tebe tako vedejo tvoji navijači, je pa zelo težko. Podobno se zadnje čase dogaja Priceu (vratar Montreala Carey Price, op. a.) v Montrealu. Nastala je polemika, se tam preselila tudi na televizijo. Za psiho je težko. Soigralci ti lahko rečejo, "ah ne poslušaj jih, ne oziraj se", a tega ne moreš preslišati. Si le vratar, ki mora imeti na tekmi čisto glavo in biti povsem pri stvari. Tako da lahko rečem, da sem čutil olajšanje, ko sem odšel. Smo pa bili s soigralci dobra klapa, razumeli smo se, želim jim vse najboljše v nadaljevanju sezone."
Novim izzivom in olimpijskim igram naproti
Na zadnji reprezentančni akciji pred olimpijskimi igrami, ki si jih mora še zagotoviti, je zaradi poškodbe branil le polovico tekme. "Počutil sem se dobro, glava je bila prava, videl sem, dalahko."
Zadnje zagrebško poglavje poskuša pozabiti. Raje se osredotoča na prihodnost, na iskanje novega kluba, kjer se želi dokazati in se uvrstiti na seznam potnikov na svoje prve olimpijske igre v Pjongčangu.
V začetku novembra se je, a precej manj, kot je želel, dokazoval novemu selektorju Kariju Savolainenu.
Na reprezentančnem turnirju v Franciji je branil le polovico tekme, ko je vskočil namesto poškodovanega Kristana, saj se je pred zadnjim obračunom, na katerem bi stal v vratih on, poškodoval.
"Škoda, da se je to zgodilo ravno v reprezentanci. Morda se je poznalo, da nisem bil vseskozi na ledu, odkar nimam kluba, tako da se je nategnila kakšna mišica. Zdaj gre že na bolje, opravljal sem tudi terapije," pravi in dodaja, da se je v reprezentančnem okolju dobro počutil: "Komaj sem že čakal, da grem s fanti na led. Takrat že dva tedna nisem bil v tekmovalnem pogonu, a ko sem stopil na ledeno ploskev, sem se počutil, kot da se mi sploh ne bi poznalo, da nisem v ritmu, tudi samozavest in glava sta bili pravi. Na koncu sem tako branil le polovico tekme, a ni bilo slabo. Videl sem, da lahko."
Dokazovanje, dokazovanje, dokazovanje
Takole je septembra lani v domovino prinesel pokal, s katerim so si risi še drugič zapored priigrali olimpijsko vozovnico. Zdaj upa, da bo februarja prvič okustil tekmovanje petih krogov.
Vratarska mesta za olimpijski turnir še niso oddana. Za tri sedeže na letalu so v najožjem boju še Kristan, Matija Pintarič in Luka Gračnar. Vsi trije imajo za razliko od v zadnjem času vratarske reprezentančne številke ena klub in redno branijo.
Do odhoda na OI sta le še dobra dva meseca. Koliko skrbi Krošlju, ki kondicijo vzdržuje v fitnesu, stik z ledom pa v Zalogu, prinaša trenutni klubski položaj?
"Seveda me skrbi. Upam le, da bom čim prej kje zaigral, da dobim tisto pravo formo in zalet. S konkurenco pa ni nič narobe. Tudi ko smo bili le trije, je bila še vedno velika konkurenca med nami. Tako bo tudi zdaj. Na vsakem treningu, na vsaki tekmi se bomo morali dokazovati. Na koncu bodo pa tako in tako trenerji tisti, ki bodo odločili, kdo bo igral in kdo ne," razmišlja in pozdravlja svež trenerski veter v reprezentanci: "Ta lahko vedno prav pride. Menim, da nam lahko Kari zelo pomaga. Morda se moramo nanj še malo navaditi, a vsi vemo, kakšen strokovnjak je, da ve zelo veliko o hokeju."
Počaščen, da je njegova izjava na olimpijskih dresih
Na ovratniku olimpijskega dresa slovenske reprezentance, ki se bo v Pjongčangu v skupinskem delu pomerila z ZDA, Rusijo in Slovaško, je Krošljev besedni spominek.
Slovenci bodo na OI v Pjongčangu nosili dres, ki ga krasi poseben napis na ovratniku. Vsaka reprezentanca je namreč lahko izbrala svoj stavek. V slovenski so se odločili, da uporabijo Krošljeve besede po zmagi nad Dansko na olimpijskih kvalifikacijah, ko je v pogovoru z novinarjem, ki mu je dejal, da so premagali favorizirano reprezentanco, odvrnil: A nismo mi favoriti.
"Zelo sem bil presenečen, da so izbrali to izjavo. Po pomembni zmagi sem bil povsem v elementu, ves ponosen na ekipo, tako da so te besede kar "butnile" iz mene, tako da sem še sam sebe presenetil, ko sem to izjavil (smeh, op. a.). Ponosen sem, da je moj izrek na dresu. Tega ne bom pozabil," v smehu pravi "oče" olimpijskega slogana risov in v istem trenutku dodaja: "Si pa moram najprej še zagotoviti mesto na olimpijskih igrah. Zame predstavljajo velik izziv."
Vleče ga na sever
Želi si selitve v kakovostno ligo, še najraje bi šel v Skandinavijo, a najti klub povsem v skladu z željami, in to sredi sezone, ni mačji kašelj.
Najraje bi si klubsko sredino poiskal na severu, na Švedskem je že igral in bil navdušen. Se pa zaveda, da bo zdaj, ko so ekipe polne, morda treba nekoliko spustiti pričakovanja.
"Vem, da sredi sezone ni lahko dobiti kluba. Ko se bo odprlo kakšno mesto, bom šel morda tudi na 'try-out', a s kakšno francosko ligo bi še počakal. Raje bi šel v Skandinavijo, v tamkajšnje lige. Če ne bo uspelo, potem je mogoče tudi kaj drugega. A še zmeraj bi rad kako višjo raven. Upam, da bom v roku enega ali dveh tednov že v nekem klubu," si je za konecc zaželel Krošelj.
