Sobota,
17. 8. 2013,
13.42

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

hokej Rudi Hiti Zvone Šuvak Miha Rebolj

Sobota, 17. 8. 2013, 13.42

8 let, 7 mesecev

''Gorenjska trma ne pomeni, da smo bili trmasti, le Olimpija se nas je bala''

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Skoraj gotovo v Sloveniji ne obstaja športni kolektiv, ki je dal toliko reprezentantov zdajšnji izbrani vrsti kot tudi nekdanji Jugoslaviji. Gre za Jesenice, najuspešnejšo hokejsko ekipo pri nas.

Težko in nepravično bi bilo našteti vse odlične hokejiste, ki so nosili dres Jesenic skozi zgodovino. Bilo jih je ogromno, ''kurja vas'', kot so jo klicali tekmeci iz slovenske prestolnice, je bila že od začetka prava talilnica hokejskih talentov, ki so skozi leta navduševali zveste navijače, ki so drli v legendarno Podmežaklo, ki je letos doživela temeljito prenovo. A lepo po vrsti. Hokej se je na Jesenicah začel igrati po letu 1940, na začetku leta 1941 so navijači lahko tam videli prvo uradno tekmo, ko sta se v promocijski namen pomerila ljubljanska Ilirija in celovški KAC. Drsališče je bilo urejeno kar na mestu, kjer je danes nogometno igrišče, prvi klub na Jesenicah pa je bil ustanovljen leta 1948 v okviru Športnega društva Jožeta Gregorčiča. Šest let pozneje se je preimenoval v Hokejski klub Jesenice.

Leta 1969 prišlo do nepredstavljivega prestopa

Zmagovalni pohod je ponos Gorenjske začel v sezoni 1956/57, ko se je prvič veselil naslova državnega prvaka. Začela se je neponovljiva zgodba, ''železarjem'' v nekdanji Jugoslaviji ni bil nihče kos. Naslov najboljšega v državi so osvojili kar petnajstkrat zapored! Ljubljančani z lastnim kadrom niso znali odgovoriti oziroma prekiniti tega sijajnega niza. To se je zgodilo šele leta 1969, ko je četverica hokejistov Jesenic (brata Hiti, Slavko Beravs in Roman Smolej) prestopila v Olimpijo. ''V tistih letih so bili najboljši igralci na Jesenicah, pokojni Putrle pa je v Ljubljani ustvarjal kakovostno moštvo. V hokeju se v tistih časih ni služilo denarja, s tem prestopom in odhodom v Ljubljano pa smo le dobili nekaj denarja. Nekako se je bilo le treba preživljati. Pozneje se je to spremenilo tudi na Jesenicah in so tudi tam začeli plačevati igralce. Je pa bil tisti prestop takrat res nekaj nepredstavljivega,'' se Rudi Hiti spominja prestopa, ki je močno odmeval. Do takrat se namreč ni zgodilo, da je kakšen igralec prešel k večnemu tekmecu.

Sledila so obdobja, ko sta se večna tekmeca menjala na vrhu, v obdobju med letoma 1973 in 1985 so ''železarji'' osvojili šest naslovov državnega prvaka. Omeniti je treba še sezono 1973/74, ki je še vedno deležna žgočih razprav med obema večnima tekmecema. Takrat so Jeseničani na tekmi, ki je na koncu odločala za prvaka, v tretji tretjini zapustili igrišče. Hokejska zveza Jugoslavije je tekmo registrirala s 5:0 v korist Olimpije, sledila je pritožba Jesenic. Na ponovljeni tekmi so zmagali slednji, a je sledila nova pritožba iz slovenske prestolnice, po kateri je bilo dokončno odločeno, da so Zmaji zmagali s 5:0 in postali prvaki. Tako jeseniški pristaši še vedno pravijo, da so v nekdanji Jugoslaviji osvojili 24 naslovov prvaka, medtem ko je uradna številka 23.

Prvo zvezdico v Sloveniji osvojili Jeseničani

V prvih letih samostojne Slovenije, natančneje prve tri sezone, so na domačih igriščih kraljevali Gorenjci. Do vseh treh uvodnih naslovov slovenskega prvaka so prišli po napeti finalni seriji. Vsako sezono je namreč odločala sedma, odločilna tekma. Zanimanje za finalne obračune je bilo v teh letih izjemno, obe dvorani, Podmežakla in Tivoli, sta pokali po šivih. Na sedmi tekmi finala v sezoni 1991/92 je več kot 2.000 ljubiteljev hokeja ostalo pred dvorano, saj si ni uspelo zagotoviti izjemno zaželenega papirja, ki bi omogočil ogled poslastice. ''Ko je prišlo do razpada Jugoslavije, smo bili nekateri tudi v bojnih vrstah za to Slovenijo, seveda pod narekovaji. Takrat smo se veliko pogovarjali, kako naprej s hokejem. Za katero ekipo bomo igrali. Hokejska zveza Slovenije je hitro organizirala slovensko državno prvenstvo. In prav prvo državno prvenstvo je bilo nekaj posebnega. Vedno, ko nekaj osvojiš prvič, je najslajše. To tudi za vedno ostane v spominu. Ni pa bilo lahko. Olimpija je imela zares kakovostno zasedbo, a se je finalna serija končala, kot se je mogla,'' se prve zvezdnice v samostojni Sloveniji spominja legendarni Zvone Šuvak.

V teh treh letih je bilo najbolj napeto v sezoni 1992/93, ko so o državnem prvaku na sedmi tekmi odločali kazenski streli. ''Železarji'' so v naslednjih letih morali krono poslati v slovensko prestolnico, Olimpija pa je pri tlakovanju naslova prvaka znova posegla po starem, zmagovalnem receptu. Z Jesenic je pripeljala nekaj igralcev, ki so imeli nato glavno vlogo. V klubu, ki domuje v dvorani Podmežakla, so se začele tudi finančne težave, ki so na površje splavale v sezoni 1998/99. Igralci so zaradi neizplačanih obveznosti bojkotirali dve tekmi, Hokejska zveza Slovenije pa jih je izključila iz tekmovanja.

Od afere Rateče vse le še navzdol

Kar nekaj časa je znova preteklo, da se je naslov državnega prvaka vrnil na Gorenjsko. To se je zgodilo v sezoni 2004/05, ko so se Jeseničani okrepili z nekaterimi hokejisti iz Ljubljane. Do naslova so prišli tudi v naslednji sezoni, nato pa se je za leto dni preselil v Ljubljano. Sledile so štiri sezone, ko so ''železarji'' šli do konca, vendar pa so se vedno bolj pojavljale finančne težave, konec sezone 2009/10 pa je zaznamovala tudi afera Rateče.

''Vsi veste, kje sem bil vpleten in kam so me poskušali poriniti. Tu mislim na sezono, ki je v medijih močno odmevala. Po omenjeni sezoni so nam poskušali naprtiti mnogo stvari, skorajda zločine. Mislim, da je takrat prišlo do začetka konca. Šest fantov je moralo zapustiti garderobo, začeli pa so prihajati številni tujci dvomljive kakovosti. Mladih igralcev, ki bi prinesli dodatno vrednost, se ni več vključevalo v ekipo. Svoje so naredili tudi dolgovi, ki so se začeli nabirati. Klub ni vreča brez dna, tako da je balon moral počiti. Beseda o dogajanju v klubu se je v hokejskem svetu širila, tujci so o težavah povedali bližnjim in širši javnosti. Vse negativne zadeve, ki so se v preteklosti, predvsem v zadnjih petih letih, dogajale, so privrele na dan. Vse to je pripeljalo do tega, da je nekje moralo počiti. Počilo pa je ravno v trenutku, ko se je začela obnavljati dvorana. Imeli smo nato smolo, da nismo imeli domačega ledu, članske ekipe, tako da je bila zadnja sezona takšna, ki si je ne želi nihče v hokejskem svetu. Preživeli smo jo. Če to pomeni svež začetek, nov zagon, potem je to plus. Če pa bo to postalo 'de facto', potem pa ne bo za nikogar dobro. Ne za slovenski hokej ne za slovenski šport. Kakšne so rešitve, ne vem. Sami smo že marsikaj poskušali, pa vedno za koga nekaj ni bilo sprejemljivo,'' je Miha Rebolj predstavil svoj pogled na razvoj težav, ki so pripeljali jeseniški klub na rob prepada.

Prav Rebolj je z nekaterimi veterani v lanski sezoni obdržal članski hokej nad gladino. V tej se je znova kazala možnost, da se Jesenice vrnejo v ligo EBEL. Pogovori so potekali, a znova so se v železarskem mestu znašli v primežu številnih interesov. Na koncu je bil znova ogroženo nastopanje v članski konkurenci. In medtem ko se na Jesenicah niso mogli zmeniti, ali bi imeli ekipo, kdo bi jo vodil in tako naprej, je na sceno stopila Hokejska zveza Slovenije, ki je poskrbela, da bodo navijači videli tudi članski hokej. Kaj pa bo prinesla prihodnost in ali se bodo na Jesenicah končno zedinili in stopili skupaj, pa bo pokazal le čas …