Četrtek, 26. 11. 2020, 10.37
4 leta
v letu 2020 člani z zgolj eno reprezentančno akcijo, sponzorji so jim šli naproti
Reprezentanca v "koronaprimežu"
Medtem ko se moška članska košarkarska reprezentanca pripravlja na kvalifikacijske tekme za EuroBasket 2022 v ljubljanskem mehurčku v Stožicah, pa se je moška hokejska reprezentanca znašla v močnem "koronaprimežu". Ta ji je odnesel zajeten del predvidenih reprezentančnih akcij za to sezono, tudi "domači mehurček" za drugokakovostno svetovno prvenstvo, in za seboj potegnil več stvari na različnih področjih. Tudi ali predvsem na finančnem.
Pretekli teden je v slovenski reprezentančni hokej vnesel precej razočaranja. Mednarodna hokejska zveza (IIHF) je zaradi pandemije novega koronavirusa, z njo povezanih ukrepov in mogočih finančnih izgub odpovedala več turnirjev pod svojim okriljem (kar 18).
Vodilni pri IIHF so se namreč odločili, da poskušajo izpeljati le prvenstva na najvišjih ravneh v moški in ženski konkurenci ter selekcijah do 20 in 18 let. Slovenske reprezentance so tako ostale brez vrhuncev sezone. Še posebej boleča je bila nova odpoved moškega članskega SP, ki bi moralo maja 2021 biti v Tivoliju, a je še drugo leto zapored dobilo rdečo luč.
Pri HZS so bili na podobno odločitev pripravljeni, a je tako zgodaj, debelega pol leta pred prvenstvom, niso pričakovali. Reprezentanca je tako ostala brez dogodka, s katerim po besedah generalnega sekretarja HZS Dejana Kontreca pokrivajo vso sezono, vzdržujejo mlajše reprezentančne selekcije, pomagajo klubom.
Moška članska hokejska reprezentanca je imela v letu 2020 zgolj eno akcijo - februarske olimpijske predkvalifikacije na Jesenicah.
V 2020 zgolj olimpijske predkvalifikacije
Program moške članske reprezentance bi moral v tej sezoni obsegati: olimpijske kvalifikacije (avgusta 2020), novembrski domači turnir, februarski turnir in majsko svetovno prvenstvo. Prav veliko risom ni ostalo. Covid-19 je kvalifikacije za Peking 2022 prestavil na avgust 2021, novembrski turnir na Bledu v mehurčku je odpadel, podobno SP v Tivoliju, ki bi potekalo v mehurčku (želja je, da bi Tivoli maja kljub vsemu gostil turnir z udeleženkami prvenstva). Ali drugače, v letu 2020 so se člani zbrali zgolj na februarskih olimpijskih predkvalifikacijah na Jesenicah. Neugodno. Ne zgolj z igralskega vidika, temveč tudi oziroma predvsem s finančnega, sponzorskega.
"Razumljivo je, da bodo pri IIHF naredili vse, da izpeljejo skupino A, saj imajo le od tega zaslužek, na stran pa so dali skupine, ki so zanje strošek. A še večje finančne posledice ima vse skupaj za nas. Kaj bomo rekli sponzorjem? Vso sezono ne bomo na reprezentančni ravni naredili skoraj nič. Leta 2020 smo imeli le olimpijske kvalifikacije na Jesenicah. To je edino, za kar lahko rečemo, da smo imeli. Vsaj nekaj," pravi Kontrec, ki je bil pripravljen na to, da bi prvenstvo v Tivoliju prineslo minus.
Dejan Kontrec je hvaležen, da so jim sponzorji prišli naproti. Sponzorji so jim šli naproti
Na HZS so se zavedali, da v primeru spomladanskega prvenstva, ki bi zahtevalo okoli pol milijona evrov, Tivoli ne bi mogel sprejeti 4.000 gledalcev, če že, bi sprejel okoli tisoč navijačev. A na to so bili pripravljeni, kar so IIHF tudi povedali.
"Če bi igrali pred prazno dvorano, potem bi bila to finančna izguba za Hokejsko zvezo Slovenije. A to smo sprejeli. Od IIHF tako ne bi zahtevali, da bi pokril ta izpad dohodka. Ko so nas pozvali k ponovni kandidaturi, so nas namreč vprašali, ali smo pripravljeni organizirati brez gledalcev, in smo rekli, da smo. Naredili smo sicer računico za tisoč gledalcev, če bi se seveda stanje izboljšalo. Tudi z le tisoč gledalci bi naredili minus. A ne smemo gledati le iz tega vidika, da bi dogodek kot sam, brez veliko gledalcev, pustil minus. Gledati je treba tudi na naše sponzorje. Vso sezono pokrivamo s svetovnimi prvenstvi, za naša največja sponzorja je svetovno prvenstvo bistveno," razlaga generalni sekretar, hvaležen, da jim sponzorji v zahtevnem obdobju niso obrnili hrbta.
"Lahko se le zahvalim vsem sponzorjem, da nam niso odpovedali pogodb, da so nam prišli naproti. Skoraj z vsemi sponzorji smo naredili aneks, da se ta del podaljšuje za osem mesecev. Tako bomo znesek, ki bi ga dobili v 12 mesecih, po novem prejeli v 18 ali 20 mesecih. Ne gre več za enoletne pogodbe, ampak take za leto in pol oziroma še daljše."
Italijani in Avstrijci so bili v zahtevnem obdobju pripravljeni prekiniti Alpsko ligo, pri HZS, ki predseduje ligi, se borijo, da se to ne bi zgodilo.
Šport ni bil žarišče
Pri HZS bodo vztrajali, da bo prihodnje prvenstvo drugega razreda (2022) v Sloveniji, in upali, da se bodo gledalci lahko kmalu vrnili na tribune. "V tej sezoni smo že bili v fazi, ko so bili na tekmah Alpske lige lahko prisotni gledalci. Mislim, da ni bilo večjih izbruhov okužb, saj so pred vstopom merili temperaturo, obvezne so bile maske in razkuževanje rok. Tudi klubi so se držali in dolgo ni bilo nobene okužbe. Pozneje, ko so se številke povsod višale, so se pojavile tudi okužbe v klubih. A menim, da šport ni bil žarišče, zato tudi vlada dovoljuje nadaljevanje, saj vedo, da bomo naredili vse, da bi lahko igrali," meni Kontrec in dodaja, da se bodo pri HZS borili, da alpsko sezono nadaljujejo.
"Na treh sestankih Alpske lige sva se z Matjažem (Rakovcem, op. a.) borila, da se liga ne prekine, ker bi jo Italijani in Avstrijci prekinili. V Italiji ni turizma, klubi pa so v glavnem financirani prav iz tega, v Avstriji pa ni gledalcev, ki jim prinesejo ogromno. Oni si lahko privoščijo in igrajo med seboj, ker imajo po sedem, osem ekip, mi pa si tega ne moremo privoščiti."
Preberite še: