Sobota, 18. 6. 2016, 9.20
7 let, 2 meseca
Pogovor s slovenskim hokejistom
Marcel Rodman se vrača: Rade volje bi še pomagal reprezentanci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
"Želja je vsekakor prisotna. Treniram veliko, tudi z mlajšimi, ki mi dajejo voljo. Rad bi spet pomagal reprezentanci, a o tem bo odločil selektor," po slabem letu okrevanja po težki poškodbi pravi Marcel Rodman.
Hokejsko kariero izkušenega slovenskega napadalca Marcela Rodmana je zaznamovalo nemalo zdravstvenih tegob. Zadnja je prišla dva tedna pred začetkom lanske sezone, v kateri bi moral kot kapetan voditi nemškega drugoligaša Dresdner Eislöwen. A usoda se je grdo poigrala s 34-letnikom, ki je moral izpustiti celotno sezono.
Na pripravljalni tekmi je po naletu nasprotnika z glavo priletel v ogrado, obležal na tleh in se kmalu znašel v bolnišnici, kjer je spet začutil celotno telo. Sprva so menili, da poškodba ni hujša, a nadaljnje preiskave so pokazale, da ne gre za nedolžno stvar in da bo potreben operativni poseg na medvretenčni ploščici v vratnem vretencu. Okrevanje po poškodbi je trajalo več mesecev, Marcel je svojo najljubšo igro spremljal le ob robu ledene ploskve, izpustiti je moral tudi vse reprezentančne akcije, a elana v težkih trenutkih ni izgubil.
Ni še za staro šaro
Iz Celovca se je preselil k Dresdner Eislowen, ki bi mu moral "kapetanovati" že v zadnji sezoni, a bo prvo tekmo v njegovem dresu v drugi nemški ligi okusil šele letos.
Januarja je dejal, da bo "igral in ostal motiviran, dokler mu ne bodo prepovedali igrati hokeja" in se držal svojih besed. "Moj načrt je, da še naprej igram. Pogodbo z Dresdnerjem imam še za eno sezono, tako da ostajam tam," nam je v petek, ko smo ga zmotili v Nemčiji, potrdil, da bodo njegove drsalke v novem tekmovalnem obdobju spet v polnem pogonu.
"Želja je vsekakor prisotna. Treniram veliko, tudi z mlajšimi, ki mi dajejo voljo in me pohvalijo, da še nisem za staro šaro (smeh, op. a.). Za mano je dober mesec suhih priprav, prihodnji teden ali pa čez dva tedna pa bom šel spet na led," pravi dolgoletni član naše izbrane vrste, ki nekaj posledic poškodbe še čuti: "Malo se mi morda pozna pri hitrosti, nekoliko bolj zatrdel imam tudi vrat, a drugače sem super."
"Če bo našel prostor zame, rade volje pomagam"
"Rade volje bi pomagal in bil zraven, če bom zdrav. Ali bo selektor na koncu našel prostor zame, se bo odločil sam," ne skriva želje, da bi po letu dni spet oblekel reprezentančni dres.
Njegove misli niso usmerjene le v klubski hokej, pač pa tudi v reprezentančni, v katerem je v zadnjem desetletju in pol pustil močan pečat. V lanski sezoni selektor Nik Zupančič nanj ni mogel računati, Rodman pa upa, da se bo to spremenilo z novo sezono. Rise že septembra čaka pomemben turnir. V Minsku se bodo z Belorusi, Poljaki in Danci udarili za eno olimpijsko vozovnico.
"Z Nikom sva se slišala pretekli teden, povedal sem mu, da bi rade volje pomagal in bil zraven, če bom zdrav. A odločitev ni moja. Ali bo na koncu mesto zame, se bo selektor odločil sam," se med rise želi vrniti naš sogovornik, ki se je zadnje leto posvečal tudi delu z mladimi.
V lanski sezoni je namreč zaživel Hokejski center Maribor, katerega vodja je Marcel. "S svojim delom in odzivom fantov smo bili v večini zadovoljni. Napredek je bil viden, tako da imamo neko osnovo za naprej. V prvem letu smo videli, kje je treba narediti kakšen korak naprej, kje je treba kaj spremeniti. Veliko smo se naučili, nekatere stvari smo pričakovali, nekatere pa so nas presenetile. Upam, da bo takšnih v prihodnje čim manj in da bomo rasli kot projekt. V naslednjo sezono gremo optimistično," je premierno leto, v katerem ni manjkalo učenja in novih spoznanj, ocenil Rodman.
