Nik Zupančič: Če ne bomo imeli visokih pričakovanj, ne bomo prišli prav daleč

"Dovolj časa sem si vzel, saj dlje kot premišljuješ, slabše je lahko, saj začneš premišljevati o istih stvareh," nam je ob petkovem klicu Nik Zupančič potrdil, da je bilo dovolj minut, ur, dni za "prečesavanje" misli o prevzemu nove funkcije.

Prav veliko časa mu ne bo vzelo niti spoznavanje z reprezentanti. Zadnja štiri leta in pol je bil namreč desna roka Matjaža Kopitarja, večino fantov, za katere upa, da se bodo še naprej odzivali povabilom, in ki jim bo postopoma moral dodajati nove upe, tako dobro pozna. "To je zelo pomembno. Ne da bomo tu pridobili čas, ampak ga ne bomo izgubljali s prilagajanjem eden na drugega. Vsak trener ima seveda svoje poglede in razumevanje hokeja, imam jih tudi jaz in tu so tiste spremembe, ki jih bom s seboj prinesel. A to so finese. V grobem pa ne bomo izgubljali časa s prilagajanjem ekipe," o tem, da ni velikih skrivnosti, pravi novopečeni selektor, ki ga mora potrditi še predsedstvo HZS.

Tako, da bodo čim manj moteči

Zaveda se, da ga na selektorski poti – prvi reprezentančni preizkus bo novembrski turnir na Poljskem – čakajo takšni in drugačni pritiski. "Vsak človek je drugačen. Jaz poskušam te pritiske procesirati tako, da so zame kar se da najmanj moteči. Že zdaj in tudi v prihodnje bom poskušal narediti vse, da se me bodo čim manj dotaknili. Vem, da se jih povsem izključiti ne bo dalo. Je pa dejstvo, da je tukaj treba imeti neko zdravo mero komunikacije med vpletenimi. Potem pa, ali se kaj pametnega zmeniš ali pa si pač le poveš, kar si misliš," je pripravljen na zunanje vplive.

Kot poudarja se ga ti ne morejo dotakniti tako kot tisti, ki prihajajo iz njega samega: "Pripravljen sem na vse vrste "pritiskov", pa naj bodo to rezultatski ali kakšni drugi … Sicer pa sem sam svoj največji kritik. Mislim, da sem v tistem, kar delam, zelo samokritičen. Največ si namreč lahko naložiš sam, veliko več kot ti lahko naloži kdor koli drug. Jaz najbolj uživam, ko sem na ledu. Naredil bom vse, da tisto, na kar lahko vplivam, naredim najbolje."

Brez visokih ciljev prehitro postaneš zadovoljen

Že večkrat je poudaril, da mora reprezentanca stremeti k visokim ciljem, če teh ne bi bilo, tudi sedmega mesta z olimpijskih iger risi ne bi nikoli videli, pravi. Zato je neuspeh v Ostravi, kjer je Slovenija spet izpadla v nižji rang tekmovanja, tudi v njem pustil veliko grenkobe.

"Glede na to, kakšna je bila zasedba ekipe na tem prvenstvu in kakšne rezultate smo pokazali pred enim letom in nekaj meseci (na olimpijskih igrah, op. a.), so bila pričakovanja zelo visoka. Če nimaš visokih pričakovanj, ne boš prišel prav daleč oziroma boš nekje obstal in boš s tistim postal zadovoljen. Ta pričakovanja moraš imeti in jaz mislim, da so bila do določene mere realna, a ko niso šla v pravo smer, je bilo razočaranje zelo veliko. Kar pa tudi podkrepi rezultat, ki ni bil uspešen. To seveda ni taka katastrofa, da bi se hokej kar sesul, zdaj je treba gledati naprej, treba je gledati proti naslednjim ciljem in jih uresničiti," razmišlja naš sogovornik, čigar prvi pomembnejši rezultatski cilj bo aprilska vrnitev med elito.

Avstrijski selektor si lahko privošči …

S tem, ko je sprejel selektorsko vlogo, ki ji želi biti popolnoma predan, trenersko taktirko Jesenic predaja v roke novega stratega. Drugače bi bilo, če bi bila klubska hokejska scena pri nas urejena in bi iz kluba lahko črpal reprezentančno delovno silo.

"Dvojna vloga bi časovno in fizično sicer šla, ampak če bi Jesenice igrale na malo višji ravni tekmovanja, na primer v ligi EBEL, in da bi imeli v postavi Jesenic na primer šest do osem potencialnih kandidatov za reprezentanco. To bi bilo super. Poglejmo le v Avstrijo, kjer ima gospod Ratushny pri Salzburgu pod sabo toliko in toliko reprezentantov (Dan Ratushny ob vlogi trenerja Salzburga opravljal tudi selektorsko vlogo avstrijske reprezentance, op. a.). Tako pa gre na Jesenicah za nižji rang tekmovanja in stvari ne bi bile združljive," je ob koncu pogovora odločitev, da se poslovi od železarjev, komentiral novi slovenski selektor.