Ponedeljek, 20. 6. 2016, 19.57
7 let, 2 meseca
40. redna skupščina HZS
Matjaž Rakovec: Manj denarja, a brez krčenja hokejskih dejavnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Na redni skupščini Hokejske zveze Slovenije so prisotni potrdili vse točke dnevnega redna, predsednik Matjaž Rakovec pa je spregovoril tudi o zmanjšanju sponzorskih sredstev, negativnem društvenem skladu in Alpski ligi, ki se bo prebudila z novo sezono.
Tudi letošnja redna, 40. skupščina krovne hokejske organizacije je potekala bliskovito. Sprva 15, na koncu pa 17 prisotnih članov od 25 z glasovalno pravico je po hitrem postopku z "dežjem zelenih listkov" potrdilo vse točke dnevnega reda, ki je med drugim zajemal revidirano letno poročilo za lansko leto, finančni načrt za leto 2016 in poročila različnih delavcev in organov HZS.
Rakovec je med drugim dejal, da je zveza četrto leto zapored poslovala s pozitivnim rezultatom, da posluje z bistveno nižjimi obveznostmi, a da kljub temu ne bo okrnila programa. Kot ocenjuje, bodo leto, če se bodo izšli načrti z reprezentanco in olimpijskimi igrami, sklenili z 200 tisoč evri "pozitivnega rezultata".
Dobrih 900 tisoč evrov negativnega društvenega sklada
Pomoč sponzorjev HZS, ki ji je revizorka dala pritrdilno mnenje, da njeni računovodski izkazi predstavljajo pošteno predstavitev finančnega stanja zveze v letu 2015, se bo v prihodnje znižala za 30 odstotkov. Zveza še naprej odpravlja negativni društveni sklad, ki znaša 931.480 evrov, načrt pa je, da ga sanirajo v sedmih letih.
"Kljub negativnemu društvenemu skladu se da poslovati. Potrebne je veliko telovadbe, a če imajo dobavitelji zaupanje vate in vedo, da bodo stvari plačane v doglednem času, se da. Mi imamo na leto dober milijon prihodkov, negativnega sklada pa je dobrih 900 tisoč. Sanacijski načrt naj bi bil pokrit do leta 2023. Zmanjšujejo se nam kratkoročne obveznosti, zmanjšujejo se nam tudi obveznosti do dobaviteljev, nikakor pa ne želimo zmanjšati aktivnosti v hokeju. Veliko nam pomeni mednarodna pomoč in to, da dobimo vsako leto en turnir," se je pereče finančne problematike v pogovoru s sedmo silo dotaknil Rakovec, ki je pri sanaciji optimističen in vidi izhod na koncu predora, čeprav so mu pred leti dejali, da sanacijski načrt ni vzdržen in da bi bila potrebna likvidacija.
Madžari za zgled
Za zgled je postavil naše vzhodne sosede, ki so v zadnjih letih v nekaterih športih ujeli elito. "Madžari so še enkrat močnejši od Slovenije. Politika njihove države je pač drugačna in jim je v kar nekaj športih, predvsem kolektivnih, prinesla rezultat. Madžari so z milijonom več kot mi dokazali, da se da narediti res veliko. Mislim, da bi morala tudi naša država po njihovem vzoru določiti prioritetne športe in nato prek podjetij, ki delujejo v Sloveniji, sprejeti tak zakon, da bi se del sredstev teh podjetij namenil za donacije, ne kot sponzorska sredstva," je predsednik izrazil pobožne želje.
Želje za več Slovencev v Alpski ligi
Maja je bil prisoten tudi ob podpisu memoranduma Slovenije, Italije in Avstrije o Alpski ligi, za katero meni, da bi lahko sčasoma pogledala še širše. Da bi se ji pridružili še Madžari, morda Hrvati, Srbi.
"To bi bilo lahko zelo kakovostno tekmovanje. Menim, da razlike med zadnjimi štirimi klubi v EBEL in prvimi štirimi v Alpski ligi praktično ni," se stopničke višje od lige INL nadeja prvi mož HZS in si želi, da bi Slovenija v tem tekmovanju imela tri, štiri predstavnike. Slovenske barve naj bi v premierni sezoni zastopale le Jesenice, a Rakovec še ni povsem odpisal niti Slavije.
Predsednik HZS si ob Jeseničanih v Alpski ligi želi vsaj še dva do tri slovenske klube.
"Jaz močno upam, da bi Slaviji morda že letos uspelo, da začne tekmovati. Pri njej črta še ni potegnjena, sploh ker so dobili še neke sponzorje. Menim, da bi Štajerci morali imeti v tej ligi enega predstavnika, Gorenjci vsaj dva, Ljubljana enega … Je pa to stvar ljudi, kakšne ambicije imajo. Jesenice so ugriznile v dvakrat večje finančno jabolko, podvojile proračun, dobile selektorja za trenerja, kar bo morda magnet tudi za kakšne igralce, ki bodo nihali med tem, ali bodo odšli v tujino ali bodo ostali v Sloveniji," še pravi o tem, da bi bilo dobro povečati slovensko udeležbo med alpsko druščino.
A vprašanje je, kdo in kdaj si bo od Slovencev ob Jesenicah res lahko privoščili sodelovanje v tej ligi in bil ob tem konkurenčen. Še enega životarjenja slovenskega kluba v mednarodni konkurenci si najverjetneje ne želi nihče.
Brez večjih sprememb v državnem prvenstvu, pokal se bo nadaljeval
Državno prvenstvo bo potekalo v podobni obliki kot lani. Ob slovenskih klubih (kdo vse bo igral, še ni znano) bodo tako najverjetneje sodelovali tudi srbski in hrvaški klubi. HZS pa bo nadaljevala tudi z lani obujenim Pokalom Slovenije.
