Božič na naslov čakal od drugega razreda

Tako je na cilj prišel po samostojni vožnji, s prepričljivo vožnjo je premagal dva kolesarja Perutnine Ptuja, Mateja Stareta in Gregorja Gazvodo.

S svojim prvim državnim naslovom si je po besedah reprezentančnega selektorja zagotovil tudi olimpijski nastop v Pekingu, v olimpijskem moštvu pa bodo še že prej planirani Tadej Valjavec, Jure Golčer in Simon Špilak. "Na državno prvenstvo sem prišel brez pričakovanj. Proge nisem videl. Vedel sem le, da je težka. Kolesarili smo petnajst krogov in v šestem se je zgodil pobeg desetih tekmovalcev, med njimi je bil tudi denimo Jure Golčer. Klub Perutnina Ptuj, ki je imel v ospredju svoje kolesarje, je začel nato taktizirati, sam pri sebi pa sem si dejal, da nočem biti drugi, tretji ali četrti - temveč prvi. Le zmaga bi mi bila v velik ponos. Kolesarim namreč že od drugega razreda osnovne šole in še nikdar nisem bil državni prvak. Verjetno sem nato presenetil vse, ko sem se odločil za pobeg. Veliko sem tvegal, pred seboj pa sem imel še šest krogov, ki sem jih odpeljal hitro in prvič v karieri sem prišel do naslova državnega prvaka. To je moja največja zmaga v karieri. Seveda sem tudi vesel, da me je selektor Hvastija uvrstil v državno reprezentanco za olimpijske igre. To si štejem v veliko čast in naredil bom vse, kar je v moji moči, da bom uspešno zastopal slovenske barve v Pekingu."

Najmočnejše državno prvenstvo

Letošnje državno prvenstvo je bilo gotovo najmočnejše v zgodovini, saj so se na startu zbrali vsi najboljši tekmovalci. Razlog za to je bil ukaz selektorja Hvastije, da se morajo vsi olimpijci pojaviti v Mirni peči in zahtevno, razgibano preizkušnjo opraviti vsaj zaradi dobrega treninga. Valjavec, Golčer in Špilak so sicer že vedeli, da imajo vizum za Peking, medtem ko je bilo četrto mesto rezervirano za državnega prvaka, kar je dajalo čar prvenstvu.

Napovedi pred dirko, ki so kazale na to, da bi moral zmagati kdo od izkušenih kolesarjev, specialistov za vzpone, se niso uresničile. Čeprav je Božič odličen kolesar, pa ga zaradi konfiguracije 173 kilometrov dolge proge nihče ni uvrščal niti v širši krog favoritov. Doslej je bil znan le po zmagah v ravninskih etapah, tokrat pa je pokazal drugačen obraz, saj mu zahteven krog (11,8 kilometra) ni delal nobenih težav.

Taktično napako je v boju za olimpijske igre najbrž naredil Jani Brajkovič. Ves čas se je namreč držal na papirju prvega favorita Tadeja Valjavca, od katerega se je pričakoval tretji naslov (doslej je edini z dvema), toda Besničan je bil tokrat rezerviran, kot da bi bil z mislimi že na Touru. Toda na koncu je ostal brez mesta v reprezentanci tako kot tudi Gorazd Štangelj, ki je bil prav tako v mislih Hvastije, a ni bil poleg v odločilnem trenutku dirke (napadu Božiča in Golčerja), tako da z olimpijskim nastopom ni bil nič.