Sobota, 2. 12. 2023, 10.26
12 mesecev
Pogovor s Pacom Wrolichom ob 50. rojstnem dnevu Jana Ullricha
"Če bi Ullrich tako trdo treniral kot Armstrong, bi zmagal najmanj šest Tourov"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
Z nekdanjim kolesarjem Pacom Wrolichom smo se pogovarjali o kolesarski dediščini nemškega kolesarja Jana Ullricha, ki prav danes praznuje 50. rojstni dan.
Nekdanji nemški kolesar Jan Ullrich, zmagovalec francoskega Toura leta 1997, prav danes praznuje 50. rojstni dan. Ob njegovem abrahamu, ki ga je kronal s štiridelno dokumentarno serijo z naslovom Der Gejagte (Preganjani) na Amazon Prime, smo se o karieri in talentu kolesarskega Der Kaiserja, njegovem mestu v zgodovini in težavni preteklosti, pogovarjali z njegovim prijateljem, prav tako kolesarjem, koroškim Slovencem Pacom Wrolichom. Prav Wrolich je bil tisti, ki je leta 2018, ko se je Ullrich znašel sredi najtežjega boja s svojimi demoni, poklical Lancea Armstronga in ga prosil za pomoč.
Jan Ullrich velja za enega najboljših kolesarjev s preloma tisočletja. Nekdanji kolesar, koroški Slovenec Paco Wrolich meni, da je bil celo bolj nadarjen kot Lance Armstrong, sedemkratni zmagovalec Dirke po Franciji, ki so mu zaradi priznanja dopinške preteklosti odvzeli vseh sedem zmag. To bi v teoriji pomenilo, da bi Ullricha teoretično lahko okronali (še) za trikratnega zmagovalca Toura, saj je prav tolikokrat za Armstrongom zasedel drugo mesto (v letih 2000, 2001 in 2003), a je to zavrnil. "Ne nameravam se kititi s tujim perjem. Takrat je bil Lance pač boljši in to sem sprejel. Tako takrat kot danes," je o tej temi dejal Ullrich, ki pa je v nasprotju z Armstrongom, ki je vrnil svojo olimpijsko medaljo (bron iz Sydneyja leta 2000), zavrnil predlog Mednarodnega olimpijskega komiteja, da vrne svoje zlato in srebro iz Sydneyja.
Lance Armstrong in Jan Ullrich: nekoč tekmeca, danes zelo tesna prijatelja.
Šele 17 let po koncu kariere prvič javno o dopingu
Ullrich je konec novembra, pred premiero dokumentarne serije o svoji življenjski zgodbi z naslovom Der Gejagte, v kateri svoj pogled na Ullricha predstavijo tudi Armstrong, raziskovalni novinar Hajo Seppelt in dopinški zdravnik Eufemiano Fuentes, v pogovoru za nemško revijo Stern prvič spregovoril o okoliščinah uporabe dopinga znotraj ekipe Team Telekom, pozneje T-Mobile Team, v dresu katere je dosegel največje uspehe.
Dejal je, da se je zelo hitro naučil, da je doping v kolesarstvu in v njegovi ekipi zelo razširjen. "Rekli so mi: dober si, izjemno si nadarjen, treniraš z veliko truda, imaš vse nujne veščine. Toda če se želiš obdržati tukaj, na vrhu, moraš sodelovati," je po poročanju STA povedal za Stern in slikovito opisal temne čase kolesarstva. "Splošno razširjeno mnenje v tistem času je bilo, da če kolesariš brez pomoči, je tako, kot da bi šel na strelski dvoboj, oborožen zgolj z nožem."
Na premieri dokumentarne serije.
Napovednik dokumentarnega filma:
Odvetniki so mu svetovali naj molči
Ullricha so v ekipi T-Mobile Team leta 2006 suspendirali zaradi povezav s španskim zdravnikom Fuentesom, Mednarodno športno razsodišče Cas mu je prepovedalo nastopati za dve leti. Da o dopingu ni govoril leta 2006 ali leto pozneje, ko so doping priznali številni drugi moštveni kolegi, je bilo predvsem zaradi pravnih razlogov, je pojasnil v že omenjenem intervjuju. Leta 2006 ni želel biti izdajalec, leta 2007 pa je proti Ullrichu potekal kazenski postopek. "Moji odvetniki so mi svetovali, naj molčim. To je bil nasvet, ki sem ga upošteval, a sem njegove posledice dolgo trpel." Kot kaže, je zdaj končno spet na pravi poti, veliko časa preživi na kolesu, tudi v družbi Lancea Armstronga.
"Jana so preganjali, zasliševali in ga vlekli po sodiščih. To ga je tako prizadelo, da si še danes ni opomogel," pravi Paco Wrolich.
Paco Wrolich: Dokler je bil uspešen in je zmagoval, je imel nešteto prijateljev, po letu 2006 pa mu je ostala zgolj peščica.
Naš sogovornik Paco Wrolich pravi, da je Ullrich postal žrtev uspeha in da tudi danes še ni povsem okreval. Razloge za to, da je Ullrich po koncu kariere zabredel v hude težave (leta 2018 je na Mallorci vdrl na posestvo nemškega igralca in režiserja Tila Schweigerja, nato pa v Nemčiji napadel in žalil plačano spremljevalko), vidi v njegovem odraščanju in mladosti.
"Vedeti moramo, da Janu nikoli ni bilo treba skrbeti zase. Že od devetega leta naprej (ko je v športnih copatih in na izposojenem kolesu prvič zmagal na kolesarski dirki, op. a.) so zanj skrbeli drugi. Nekateri so imeli dobre namene, drugi pa so ga zaradi njegove delne naivnosti izkoriščali.
Dokler je bil uspešen in je zmagoval, je imel nešteto prijateljev, po letu 2006 pa mu je ostala zgolj peščica. Vsi ostali so, potem ko so ugotovili, da so ostali brez svoje molzne krave, odšli. Ključen moment pri njegovi zgodbi je, da je bil edini, ki je plačal za to, kar se je v kolesarstvu dogajalo v takratnih časih, medtem ko so vsi ostali nadaljevali kariero ali pa dobro služili v drugih poklicih. Jana pa so preganjali, zasliševali in ga vlekli po sodiščih. To ga je tako prizadelo, da si še danes ni opomogel," je prepričan Wrolich, ki je Ullricha izjemno cenil tudi kot kolesarja.
Paco Wrolich v družbi Jana Ullricha in nekdanjega teniškega zvezdnika Borisa Beckerja
"Bolj talentiran kot Armstrong"
"Med kariero sem spoznal, videl in dirkal s številnimi kolesarji, med njimi so bili tudi veliki šampioni, a nihče izmed njih ni bil tako talentiran kot Ullrich," poudarja. "Če primerjam Lancea z Janom, si upam reči, da je bil Jan za najmanj 20 odstotkov bolj talentiran kot Armstrong. Če bi Jan tako trdo delal in treniral, kot je to počel Lance, potem bi zmagal najmanj šest Tourov. To je dejstvo, ki ga bo verjetno potrdil vsak, ki je dirkal v naših časih," je prepričan Wrolich.
"Zame osebno bo Jan ostal največji kolesar svojega časa. Imel je največjo 'mašino' in zmagal je na največjih dirkah. Od vsega začetka, vse, odkar je postal svetovni (amaterski) prvak v kronometru (leta 1993, pri 19 letih), je bil pod ogromnim pritiskom.
Nemčija ni Avstrija ali Slovenija, je ena najpomembnejših držav na svetu. V ekonomskem pogledu je Jan poskrbel za več tisoč delovnih mest. Kolesarske ekipe, maserji, mehaniki, sponzorji, novinarji, vsi so ogromno profitirali na njegov račun, potem pa so se leta 2006 vsi obrnili stran in kar naenkrat je postal persona non grata. To se je v Nemčiji žal zgodilo tudi z drugimi športniki, na primer z Borisom Beckerjem, Steffi Graf in podobno.
Če bi bil Jan Italijan ali Španec, bi najkasneje leta 2008 spet dirkal in zmagoval. Tako kot Ivan Basso (italijanski kolesar, ki je bil zaradi uporabe dopinga suspendiran od junija 2007 do oktobra) in Alejandro Valverde (zaradi dopinga je bil suspendiran od januarja 2010 do konca leta 2011)," je prepričan Wrolich. Armstrong je v nedavnem intervju za špansko Marco izpostavil, da se je enako dogajalo tudi njemu in Marcu Pantaniju, na seznamu izobčencev pa bi se lahko znašel še kdo.
Halo, Armstrong!
Ullrich je pred leti izjavil, da ve, kaj je srž njegovih težav, a da o njih ne želi javno govoriti. Morda je bilo to prav zavedanje, da si je do rezultatov pomagal s prepovedanimi sredstvi. Ko se je leta 2018 znašel na dnu, mu je roko ponudil prav Armstrong, nekdaj njegov največji tekmec. Zanimivo je, da je ameriškega zvezdnika na pomoč poklical prav naš sogovornik Paco Wrolich.
"Poklical sem ga, ker Jan takrat ni poslušal nikogar in mislil sem, da mu morda lahko pomaga samo tisti človek, ki ga je pred leti vedno premagal. Njega bo morda poslušal. In res je bilo tako. Lanceu bom vedno hvaležen, da je že dva dni po mojem klicu pripotoval v Nemčijo, Janu pa je pomagal tudi pri katastrofi v Cancunu (ko je Ullrich spet zabredel v alkohol in droge ter bil sprejet v bolnišnico v Mexico Cityju, op. a.). Tudi takrat je skočil na letalo in ga šel iskat. Pri tem moramo vedeti, da se kot konkurenta in kolesarja nista preveč marala, zato so Lancove poteze še toliko več vredne," pravi Wrolich. Ullrich in Armstrong sta v tesnih stikih tudi danes. Septembra sta se na Mallorci ponovno srečala na kolesarskem vikendu.
Kdo je Jan Ullrich in zakaj je v svetu kolesarstva pustil tak pečat?
Jan Ullrich se je rodil 2. decembra 1973 v Rostovu v vzhodni Nemčiji. Za kolesarstvo ga je navdušil starejši brat Stefan. Oče je družino zapustil, ko je imel Jan komaj šest let, zato je vse breme vzgoje in finančne skrbi za otroke prevzela mama Marianne. Ullricha so pri 13 letih prepoznali za kolesarskega talenta in ga povabili v športno šolo v vzhodnem Berlinu, kjer so mu zagotovili dobro kolo, s katerim je postavil temelje za prihodnje uspehe.
Jan Ullrich z mamo Marianne, ki ga je potem, ko je oče zapustil družino, vzgajala sama.
Na svojem prvem Touru presenetil z drugim mestom
Po padcu Berlinskega zidu so se mu odprla vrata v svet. Leta 1995 je podpisal profesionalno pogodbo z nemško ekipo Telekom in že leto pozneje, pri komaj 22 letih, prvič nastopil na francoskem Touru, kjer je na presenečenje vseh osvojil skupno 2. mesto. Zaostal je le za ekipnim kolegom, Dancem Bjarnem Riisom, premagal pa je tudi svojega kolesarskega vzornika Španca Miguela Induraina, petkratnega zmagovalca Toura.
Leta 1997 je pri rosnih 23 letih zmagal na Dirki po Franciji. Prvič in zadnjič.
Zmagovalec Toura pri rosnih 23 letih
Leta 1997, pri še ne dopolnjenih 24 letih, je Ullrich prvič (in edinkrat) zmagal na Touru. Čeprav je bilo predvideno, da pomaga kapetanu Riisu osvojiti drugo zaporedno zmago, se je med tritedensko etapo pokazalo, da je močnejši od danskega kolega.
Leta 2000 je v Sydneyju postal olimpijski prvak v cestni vožnji.
Ko je slava preprosto preveč
Zmaga mu je temeljito spremenila življenje. "Na začetku je bilo super, a vsaka medalja ima dve plati. Kar naenkrat so me vsi poznali, nisem mogel iz hiše, ne da bi me kdo prepoznal, me nagovoril ali se želel fotografirati z menoj. To mi nikakor ni ustrezalo. Sam sem dokaj zadržan in svojo zasebnost rad ohranjam zase," je povedal v enem od intervjujev.
Der Kaiser
Bremenila so ga tudi pričakovanja. Lastna in pričakovanja drugih. V Nemčiji je namreč sprožil pravo kolesarsko evforijo, mediji so mu nadeli vzdevek Der Kaiser (cesar), podobno kot so oklicali nemškega nogometnega zvezdnika Franza Beckenbauerja. "Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se naučil spopadati s pritiskom," je priznal.
Rezultatskega vrhunca, kot ga je dosegel leta 1997 z zmago na Touru, ni nikoli več ponovil. Z izjemo presežkov na olimpijskih igrah v Sydneyju (1. in 2. mesto). Leto pozneje ga je premagal Italijan Marco Pantani, obdobje po letu 1999 pa je bilo tako ali tako rezervirano za Armstronga.
Prvi pozitivni dopinški test že leta 2002
Športni porazi so sprožili tudi nemir v njegovem osebnem življenju. Junija 2002 je med rehabilitacijo po poškodbi kolena oddal pozitiven dopinški test, ki je pokazal prisotnost amfetaminov. Ker je Nemec svoje dejanje obžaloval (z amfetamini si je pomagal v obdobju izven tekmovanj, zato ga ta prekršek ni stal kariere), so mu mediji in javnost oprostili. Težave je imel tudi s težo. V času izven sezone je pridobil tudi do deset kilogramov.
Rivalstvo s kavbojem iz Teksasa
Njegovo rivalstvo z Armstrongom, teksaškim kavbojem, ljubljencem množic, navdihom bolnikom z rakom, je bilo legendarno. Marsikdo, ki je živel v času njune kolesarske vladavine, tudi če ni podrobneje spremljal kolesarstva, je poznal njuno rivalstvo.
"Med nama ni bilo nobenega stika, nobenega odnosa, kadar pa je do stika prišlo, sva bila vedno zelo spoštljiva eden do drugega. Lance je vedno dejal, da sem zanj največja grožnja, jaz pa sem na vse tekmece gledal enako spoštljivo," je Ullrich povedal v enem od intervjujev.
Operacija Puerto in sodelovanje z dr. Fuentesom sta ga stali kariere
Ko se je Američan po svoji sedmi zmagi na Touru leta 2005 upokojil, je kazalo, da prihaja nova priložnost za Ullricha. Žal je ostala neuresničena. Zaradi operacije Puerto, kjer so preiskovali dopinške nečednosti zdravnika Eufemiana Fuentesa, ki so ga povezovali z mnogimi znanimi imeni, tudi z Ullrichom, ga je ekipa šest dni pred začetkom dirke umaknila s seznama kolesarjev za Tour leta 2006.
"Šokiran sem. To je najgrša stvar, ki se mi je v življenju pripetila. Nekaj časa bom potreboval, da se spravim k sebi, nato pa bom dokazal svojo nedolžnost," je napovedal takrat. Tega nikoli ni storil, zato je delodajalec 20 dni pozneje, 21. julija 2006, z Nemcem prekinil pogodbo. Ullrich je bil nad odločitvijo zgrožen. "Odločitev T-Mobile (naslednik moštva Telekom) zame ni sprejemljiva. Zelo sem razočaran nad postopkom, saj mi novice niso niti osebno sporočili, temveč so mi prek odvetnikov obvestilo poslali po faksu," je komentiral.
Športno kariero je sklenil februarja 2007. Trdil je, da si nikoli ni pomagal z dopingom. Čas je pokazal drugače.
Večno drugi, večno za Armstrongom. Tudi pri priznanju grehov.
Junija 2013, pet mesecev zatem, ko je Armstrong v oddaji Oprah prvič priznal, da si je pri doseganju športnih rezultatov pomagal s prepovedanimi sredstvi, je tudi Ullrich priznal svoje grehe in potrdil sodelovanje z zloglasnim dr. Fuentesom. Prečrtali so mu vse dosežke po maju 2005, vključno s 3. mestom na Touru istega leta.
"Nekaterih stvari bi se lotil drugače," priznava danes, a dodaja, da v njegovi eri športnik ni imel besede. "Celoten sistem je deloval tako, kot je, in sam bi težko sprejemal drugačne odločitve." Dejstvo, da so Armstrongu odvzeli vseh sedem naslovov zmagovalca Toura, ga jezi. "To za šport ni dobro. Da enostavno izbrišeš dosežke, kot da se niso zgodili."
Armstrong je bronasto medaljo z olimpijskega kronometra v Sydneyju leta 2000 zaradi uporabe dopinga vrnil Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, medtem ko je Ullrcih, drugi v kronometru in prvi v cestni dirki, to zavrnil.
Čeri v zakonskem morju
Tudi njegovo zasebno življenje je bilo polno padcev. Maja 2014 je v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, v kateri sta se poškodovali dve osebi, propadla pa sta tudi oba zakona, v katerih so se mu rodili štirje otroci.
V drugem zakonu s Saro Ullrich so se mu rodili trije otroci.
Wrolich pravi, da si je Ullrich z otroki, ki so se rodili v zakonu z nekdanjo ženo Saro, ki mu je tudi v težkih časih stala ob strani, spet zelo blizu.
Preberite še:
