Druga kariera
Nedelja, 26. 1. 2025, 4.00
23 ur, 23 minut
Druga kariera (395.): Luka Pibernik
Nekdanji kolesar Luka Pibernik: Nimam si česa očitati, bi pa danes marsikaj izpeljal drugače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
Gost Druge kariere je nekdanji profesionalni kolesar Luka Pibernik, ki je danes športni direktor pri slovenski kontinentalni ekipi Pogi Team Gusto Ljubljana.
"Trudil sem se maksimalno in toliko je neslo, če se izrazim po domače. Danes bi marsikaj spremenil, ampak očitno se je moralo zgoditi tako, kot se je. Nimam si česa očitati, takrat smo imeli tako znanje in smo delali tako, kot se je takrat delalo, je pa dejstvo, in to lahko potrdi vsak kolesar, da bi marsikatero stvar spremenil oz. jo izpeljal drugače," pravi nekdanji profesionalni kolesar Luka Pibernik, ki je leta 2020, po sili razmer, pri 27 letih zaključil športno kariero. Čeprav je bil prepričan, da je s kolesarstvom opravil za vedno, je danes zelo zadovoljen v vlogi športnega direktorja pri članski ekipi, ki nosi ime Tadeja Pogačarja, Pogi Team Gusto Ljubljana. Ko ga je jeseni 2022 poklical Andrej Hauptman in povabil k sodelovanju je bil najprej skeptičen, potem pa se je odločil, da se vseeno vrže v posel, ki ga je do zdaj spoznaval predvsem z druge strani.
Luka Pibernik je svojo kolesarsko pot začel pri Radenski, kjer je vozil med leti 2012 in 2014. Leta 2013 je še kot najstnik zmagal na cestni dirki državnega prvenstva in pritegnil pozornost klubov na najvišji ravni.
Dve leti pozneje je dres državnega prvaka oblekel še drugič, istega leta pa prestopil tudi v klub svetovne serije Lampre-Merida. Kot kolesar Lampre-Meride in kasneje Bahrain-Meride ter lani Bahrain-McLarna je 13-krat nastopil na največjih petih enodnevnih dirkah in štirikrat na tritedenskih dirkah.
V dresu slovenske reprezentance je na svetovnih prvenstvih nastopal vse od leta 2015, tako kot v klubu pa je bil večino časa zvesti pomočnik najboljšim. Leta 2012 je na svetovnem prvenstvu do 23 let zasedel 5. mesto, 2016 pa zmagal na etapi dirke najvišje ravni, Eneco Toura, kar je največji uspeh njegove kariere.
A še bolj kot po rezultatih si bo kolesarska leta zapomnil po ljudeh in izredni dinamiki kolesarskega življenja. Pibernik se je za konec kariere odločil po sili razmer, potem ko mu pri Bahrainu niso ponudili nove pogodbe. Danes je športni direktor kontinentalne ekipe Pogi Team Gusto Ljubljana, čeprav je po koncu kariere mislil, da je s kolesarstvom opravil za vedno.
"Najprej sem počel druge stvari, nakar me je nekega dne, jeseni 2022, poklical Andrej Hauptman in vprašal, ali bi me zanimalo opravljanje dela športnega direktorja v članski ekipi. Najprej sem bil nekoliko skeptičen oz. sem z odločitvijo odlašal, potem pa sem si rekel: To je nekaj, kar si počel celo življenje, in bilo bi pametno vsaj poskusiti, potem pa bomo videli."
Kako dolgo je trajalo, da ste po koncu kolesarske kariere leta 2020 našli drugo pot? Je bil vaš cilj, da drugo kariero nadaljujete v kolesarstvu?
Ne, ko sem kariero končal, nisem pričakoval, da bom sploh še kdaj v kolesarstvu. Najprej sem počel druge stvari, nakar me je nekega dne, jeseni 2022, poklical Andrej Hauptman (predsednik KD Rog, op. a.) in vprašal, ali bi me zanimalo opravljanje dela športnega direktorja v članski ekipi.
Najprej sem bil nekoliko skeptičen oz. sem z odločitvijo odlašal, potem pa sem si rekel: To je nekaj, kar si počel celo življenje, in bilo bi pametno vsaj poskusiti, potem pa bomo videli. Če ne bi šlo, bi se še vedno lahko lotil česa drugega. Ampak za zdaj mislim, da gre kar v redu.
Ste imeli kakšen zgled v športnem direktorju?
Ja, ampak vseeno sem se moral bolj osredotočiti na tisto obdobje, ko sem bil še sam v teh letih kot kolesarji v naši ekipi, ker je razlika med profesionalno in kontinentalno ekipo ogromna. Fantje v naši ekipi so še zelo mladi (v povprečju so stari 19,4 leta, op. a.), vsi hodijo v šolo ali na fakulteto, in od njih ne moremo pričakovati takega profesionalizma, kot je v ekipah svetovne serije. Po eni strani nimajo toliko izkušenj, po drugi pa niti nimajo toliko časa. Šola mora biti na prvem mestu, zato da ne bodo kasneje v življenju imeli težav. Tudi v klubu se držimo filozofije, da morajo kolesarji sproti opravljati šolske oz. študijske obveznosti.
"Delo športnega direktorja? Po eni strani je bolj stresno, fizično pa precej lažje."
Od leta 2023 ste športni direktor pri ekipi Gusto Ljubljana. Kako ste se navadili na to, da ste na drugi strani kolesarskega spektra?
Fizično je precej lažje kot prej, psihično pa so nekateri izzivi, saj v določenem trenutku stvari ne moreš izpeljati sam oz. se po svoje odločiti, ker je vse odvisno od fantov. Lahko jim prej razlagaš, kako bi lahko zadevo izpeljali, a v danem trenutku, če se načrt vmes spremeni, jim ne moreš pomagati. Po eni strani je bolj stresno, fizično pa precej lažje.
Vas je karkoli presenetilo, ko ste vstopili v čevlje športnega direktorja?
Niti ne, je pa res, da moraš skrbeti za celotno logistiko, od prijav na dirko, do tega, da se čim manj stvari pozabi doma (smeh op. a.), skratka za celotno izvedbo. Danes ogromno časa preživim v avtomobilu, od dirke do vožnje domov. Sem pa nekaj podobnega pričakoval.
Pibernik na dirki Po Sloveniji leta 2016.
Če se ozrete na svojo kariero, se vam zdi, da ste to obdobje dobro izkoristili ali bi danes karkoli storili drugače?
Trudil sem se maksimalno in toliko je neslo, če se izrazim po domače. Danes bi marsikaj spremenil, ampak očitno se je moralo zgoditi tako, kot se je. Nimam si česa očitati, takrat smo imeli tako znanje in smo delali tako, kot se je takrat delalo, je pa dejstvo, in to lahko potrdi vsak kolesar, da bi marsikatero stvar spremenil oz. jo izpeljal drugače.
Kaj konkretno?
Najbolj to, da bi bolj poslušal svoje telo. Tudi glede prehrane bi marsikaj spremenil. Takrat je bil v trendu low carb način prehranjevanja (nizek vnos ogljikovih hidratov, op. a.), naša največja napaka pa je bila, da smo med treningi in dirkami jedli premalo, kar je pomenilo, da je telo kar naprej v deficitu, s tem pa ga še bolj uničuješ.
Marsikaj bi spremenil tudi glede regeneracije. Danes vem, da je bolje izpustiti kakšen trening in se regenerirati, pa potem naslednji trening bolje opraviti, kot pa da gre iz dneva v dan za neko matranje, kar je čisto brez smisla, saj samo preobremeniš telo in ne narediš čisto ničesar dobrega. Ampak takrat smo delali tako in glede tega si ne smem ničesar očitati.
Pibernik s trenerjem Markom Polancem po zmagi na državnem prvenstvu leta 2013.
Ko ste leta 2020 zaključili kariero, ste čutili posledice na telesu? Ste se iztrošili, je bilo vsega preveč?
Ja, več kot pol leta sem potreboval, da sem se res regeneriral. Mislim, da pol leta sploh nisem sedel na kolo, niti se ukvarjal s kakšnim drugim športom.
Pa ne da bi se mi kolo zamerilo, ampak enostavno nisem našel volje, da bi karkoli treniral. Včasih ženi rečem, da odkar sem končal kariero, sploh še nisem bil zares utrujen, to pa zato, ker sem bil prej vajen bolečino in utrujenost prenašati iz dneva v dan.
Na katero obdobje v kolesarstvu se najraje spomnite?
Ogromno lepih spominov in zgodb se je nabralo, ampak najraje se spomnim dogodkov, ki so se dogajali ob robu dirk, še posebej v mlajših kategorijah, ko je vse skupaj bolj sproščeno. Rad se spomnim tudi zmag, ki jih sicer ni bilo veliko, pa vendar, najljubša mi je prva zmaga na državnem prvenstvu v članski konkurenci (pri 19 letih, op. a.). Bil sem dokaj mlad in takrat sem z zmago vse presenetil.
Leta 2013, pri 19 letih, je bil prvič državni prvak v članski konkurenci.
Ste s tem rezultatom nase opozorili tudi ekipo Lampre, kamor ste prestopili leta 2015?
V bistvu so me opazili že prej. Spremljati so me začeli leta 2012, ko sem bil peti na svetovnem prvenstvu v kategoriji članov do 23 let.
Danes je trend, da vse mlajši kolesarji vstopajo v profesionalne ekipe, tudi vi ste bili zelo mladi, vsaj za tisti čas. Ob prestopu v Bahrain-Merido ste imeli komaj 21 let.
Ja, ampak takrat je bilo tako, da si bil nekje do 24. leta zanimiv, pozneje pa si se moral precej bolj dokazati, zmagati na kakovostnih dirkah, da te je sploh kdo opazil. Takrat sem imel nekaj dobrih sezon in sem dokaj hitro podpisal predpogodbo. Ne vem, mislim, da je v tistem obdobju večina prestopala pri teh letih, zdaj pa še kakšno leto prej.
Kaj danes pomeni biti Slovenec v svetu profesionalnega kolesarstva?
Mislim, da ne gre toliko na narod, je pa res, da nas zelo spoštujejo, še posebej, ker imamo na tako majhno število prebivalcev toliko vrhunskih kolesarjev. Pa ne gre samo za Tadeja in Primoža, so še drugi, na primer Jan Tratnik, ki je lani zmagal na zelo pomembni belgijski klasiki. Ali pa Domen Novak, ki je naredil velik preskok, in je danes eden najbolj cenjenih pomočnikov v svetu kolesarstva.
Sprejem po koncu Toura leta 2018.
S slovensko reprezentanco na SP v Imoli leta 2020.
Se vam zdi, da so mladi kolesarji današnje generacije bolj profesionalni kot kolesarji nekoč oz. na višji profesionalni ravni?
Ne vem, sam sem bil mogoče za kakšno stvar še bolj samoiniciativen, kot je marsikdo danes, poskušal sem različne stvari, je pa res, da imajo danes mladi kolesarji boljše pogoje, kot smo jih imeli mi, oz. je več ljudi, ki se ukvarjajo z njimi, več imajo opreme in preostale podpore.
Včasih smo si na primer sami priskrbeli gele, nismo imeli karbonskih obročev za vse, tudi dresov je bilo samo določeno število, medtem ko danes s tem nimamo težav oz. imamo materiala običajno zadosti. V ekipi imamo zdaj tudi maserja, včasih smo ga imeli samo na dirkah, pa še to ne na vseh.
Kljub vsemu pa težko konkuriramo razvojnim ekipam, ker imajo še več podpore, ker so stalno v stiku s špico sveta in novitetami, ki jih profesionalne ekipe uvajajo v kolesarstvo. Skratka, zelo težko je biti konkurenčen, ampak iz leta v leto se tudi mi dvigujemo oz. iščemo nove rešitve, kako zadevo izboljšati.
Pibernik v dresu državnega prvaka na Dirki po Avstraliji leta 2016.
Kaj se za vašo ekipo spremeni s preimenovanjem ekipe v Pogi Team Gusto Ljubljana? Kar pomeni to, da ekipa zdaj nosi ime najboljšega kolesarja na svetu, ki vam tudi finančno pomaga?
Iskreno povedano upam, da bomo bolj zanimivi za talentirane tuje kolesarje oz. da bomo že z imenom privabili kakšnega tujca, ki je konkurenčen oz. bi šel raje k nam kot kam drugam. To je bil naš primarni namen.
Preberite še:
