Primož Roglič
Giro d'Italia
Petek, 2. 5. 2025, 4.00
17 ur, 13 minut
Primož Roglič in pogled proti Giru
Drzen načrt Primoža Rogliča in nevarnosti, ki mu pretijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,40
Primož Roglič je pripravljen na izjemno zahteven dvojček Giro-Tour.
Slovenski kolesarski šampion Primož Roglič si je po zgledu kolega Tadeja Pogačarja letos zastavil drzen načrt, nastopiti na uvodnih dveh grand tourih sezone. Čez teden dni, devetega maja v Draču v Albaniji bo četrtič v karieri štartal na dirki po Italiji, ki jo je osvojil leta 2023, julija pa se bo boril še na francoskem Touru, ki mu je v šestih nastopih ponudil predvsem veliko gorja. Zasavec je že večkrat poudaril, da si najbolj želi v že tako veličastno zbirko zmag dodati še lovoriko s francoske pentlje, a že na Giro odhaja kot eden glavnih favoritov za zmago. Mu lahko uspe ponoviti Pogačarjev podvig iz zgodovinske sezone 2024?
Tadej Pogačar je lani osvojil trojček Giro, Tour in svetovno prvenstvo ter se vpisal v imeniten in nadvse eliten klub kolesarskih legend. Pričakovati je bilo, da bo Pogijev program poskušal posnemati še kdo, morda pa nas je malce presenetilo, da je izziv sprejel prav 35-letni veteran Primož Roglič. Tega že čez dober teden dni čaka štart 108. dirke po Italiji, ki se bo letos začela v Albaniji.
Giro ni zgolj priprava na Tour
Bo rožnata pentlja le priprava na Tour? "Verjemite mi, Primož nikoli ne štarta na dirki z mislijo, da bo drugi, vedno dirka na zmago," je ugibanja, da bi utegnil Roglič prvi grand tour sezone vzeti bolj kot ne le za trening prejšnji teden zavrnil Slovenčev športni direktor pri ekipi Red Bull - BORA - hansgrohe Enrico Gasparotto. Tudi napor dveh tritedenskih dirk za Kisovčana ne bi smel biti prevelik, je še povedal Italijan: "Že večkrat je nastopil na dveh tritedenskih dirkah v sezoni in vsakič je zmagal na drugi, običajno na Vuelti." S tem pa je razkril tudi zanimiv taktičen pristop k Rogličevi sezoni in upanje, da bi uspeh na Giru Rogliča sprostil do te mere, da bi lahko razbremenjen poleti le prekinil francoski urok in se na Touru izognil težavam, ki so ga pestile v zadnjih letih.
A zdaj po višinskih pripravah na Tenerifih so Roglič, Jan Tratnik in preostali člani Bore – za letošnji Giro je predvidena, a še ne potrjena ekipa: Roglič, Tratnik, Daniel Martinez, Jai Hindley, Giovanni Aleotti, Frederik Wandahl, Giulio Pelizzari in Nico Denz – osredotočeni na Italijo. Giro letos z zahtevno traso, z več kot 55 tisoč višinskimi metri in skupno 42 kilometri vožnje na čas, ponuja idealen teren za Rogličevo zmagoslavje, njegovo drugo na italijanski pentlji po letu 2023, ko je odločilni udarec Geraintu Thomasu zadal prav na spektakularnem posamičnem kronometru v predzadnji etapi na Svete Višarje.
Zadnji teden bo odločilen
Pred Rogličem in njegovimi tekmeci so zahtevni trije tedni dirkanja s številnimi zahtevnimi etapami, čeprav najhujši klanci na dirki večinoma ne bodo ciljni. Le dve etapi se bosta namreč končali s pravim zahtevnim zaključnim vzponom, sedma, ki bo prvi resen test za hribolazce ter 16., ki odpira odločilni zadnji teden dirke. Najresnejše in bržčas ključne etape so prireditelji tokrat začrtali prav v tretjem tednu, a to ne pomeni, da bosta prva dva enostavna. "Grand toure se dobiva v zadnjem tednu, v prvih dveh pa se jih lahko le izgubi," je v nedavnem intervjuju za Sportal poudaril nekdanji profesionalec in dolgoletni direktor dirke Po Sloveniji Bogdan Fink.
Podobno misel je pred dnevi v podcastu Approved izrekel tudi legendarni Primož Čerin: "Najtežje etape so v tretjem tednu, zanimiv pa bo že uvod v Albaniji. Vprašanja so, kakšne so ceste, kakšne bodo nastanitve, kako se bodo znašle ekipe. V vsakem primeru pa se bodo morali favoriti že v Albaniji pokazati." V Tirani bo že drugi dan dirke na sporedu prvi od dveh kronometrov, kjer se favoriti ne bodo mogli skriti, poudarja Čerin: "Če že ne kaj pridobiti, pa vsaj paziti, da preveč ne izgubijo."
Bo kronometer ključen v boju za skupno zmago?
Vožnja na čas je "Rogličev teren," pravijo komentatorji. Pa utegne biti prav boj z uro v drugi (13,7-kilometrski kronometer v Tirani) in deseti etapi (28,6 kilometra od Lucce do Pise) ključen tudi v boju za skupno zmago? "V teoriji vsekakor. Tisti, ki dobro vozi kronometer, ima že prednost," pravi Čerin. "Tu so Primož, potem Ayuso, pa do neke mere oba brata Yatesa, Landa, recimo, pa že izgublja. Carapaz je na podobni ravni kot Landa, Bernal mogoče ima nekaj več od teh dveh, je mlajši in nekako prihaja malo k sebi. Quintana po drugi strani pa je v zatonu, na kronometrih je zadnja leta bolj nazadoval kot napredoval. Antonio Tiberi je eden tistih, ki bi lahko malo presenetil, je mlad in dober. Vprašanje je, kako se bo znašel na kronometru. Potem so tu še kolesarji tipa Kelderman, Arensmann, Mentijes, Ciccone. Kar nekaj je takšnih, ki lahko presenetijo," je našteval nekdanji slovenski kolesarski as, ki je še v času Jugoslavije trikrat dirkal na Giru.
Kdo so torej Rogličevi največji tekmeci?
Tako je bolj ali manj opozoril tudi na glavne Rogličeve konkurente za skupno zmago na letošnjem Giru. V močni ekipi UAE Team Emirates – XRG imajo več nevarnih orožij. Poleg mladega Španca Juana Ayusa ter izkušenega Britanca Adama Yatesa lahko računajo še na mehiškega 21-letnika Isaaca del Tora, močno podporno zasedbo pa zagotavljajo Poljak Rafal Majka, Američan Brandon McNulty in Avstralec Jay Vine, če bo ta ekipa tudi uradno potrjena, seveda.
Adamov brat dvojček Simon Yates je član prav tako močne in nevarne ekipe Visma | Lease a Bike, v kateri so za zdaj še Nizozemci Wilco Kelderman, Dylan van Baarle, Steven Kruijswijk, Bart Lemmen, Olav Kooij, Italijan Edoardo Affini ter belgijski "multipraktik" Wout van Aert. Od tega Čerin pričakuje, da bo aktiven na vseh negorskih etapah, sploh na bolj razgibanih, primernih za specialiste za klasike. Na teh mu bosta poskušala življenje otežiti tudi Danec Mads Pedersen (Lidl-Trek) in Britanec Tom Pidcock (Q36.5).
Tudi Rogličev moštveni kolega Jai Hindley je že zmagal na Giru.
Med favorite za skupno zmago sodijo tudi Kolumbijec Egan Bernal in Nizozemec Thymen Arensman (oba Ineos Grenadiers), pa Ekvadorec Richard Carapaz (EF Education – EasyPost), Španec Mikel Landa (Soudal Quick-Step), Francoz David Gaudu (Groupama – FDJ), Italijana Diego Ulissi (Astana) ter Giulio Ciccone (Lidl-Trek). V Bahrain – Victoriousu bodo za skupni seštevek bržčas stavili na Španca Pella Bilbaa in mladega Italijana Antonia Tiberija, v tej ekipi pa bo kolesaril še en Slovenec Matevž Govekar. Zanj Čerin pričakuje, da se bo izkazal predvsem v sprinterski 14. etapi s ciljem v Novi Gorici, kjer bi lahko izkoristil poznavanje terena in cest.
Movistar ima za dirko predvidenega Kolumbijca Naira Quintano, ki je Giro dobil leta 2014. Ob še treh nekdanjih šampionih rožnate pentlje, Carapazu (2019), Bernalu (2021) in Rogliču (2023) je na trenutni startni listi še en, Rogličev moštveni kolega Hindley. Zmagovalec Gira iz leta 2022 bo torej sokapetan moštva Red Bull - BORA - hansgrohe. A vselej nepredvidljivi Giro lahko postreže tudi z velikimi presenečenji, opozarja Čerin.
Mogoča so tudi presenečenja
"Vse se lahko obrne na glavo že v prvi etapi. Zgodi se padec, izloči tri glavne favorite in potem bo dirka povsem drugačna. Dogajalo se je že, da je zmagal kdo, na katerega ni nihče računal. Spomnim se denimo tistega Kanadčana, Ryderja Hesjedala (zmagovalec Gira leta 2012, op. p.). Kdo je pred dirko vedel zanj? Ali pa v mojih časih Andrew Hampsten (Američan je rožnato pentljo osvojil leta 1988, op. p.). Nihče ni računal na to, da lahko zmaga Giro. Saj je bil dober tekmovalec, ampak Gira nikoli ne bi dobil, če ne bi bilo tisti dan na Gavii vreme, kakršno je bilo. (Takratno 14. etapo je zaznamovalo ekstremno vreme, sneg je zasul številne prelaze, tudi Gavio. op. p.) On edini ni zmrznil, vsi drugi so in dobil je neko prednost, ki je do konca ni več izgubil. Giro je v tem pogledu bolj nepredvidljiv, kot sta Tour in Vuelta."
Čerina najbolj skrbi vreme
Sneg na visokih prelazih Gira ni nobena redkost, takole je bilo leta 2018 na Finestru.
Prav vreme je najbolj nepredvidljiv dejavnik na Giru in to Čerina tudi najbolj skrbi. "Vse druge stvari se da do neke mere predvideti, ekipe lahko že danes določene stvari dobro začrtajo, si zamislijo, naredijo neke načrte, taktike. Vedo, kakšne so ceste, kakšni so izzivi. Vse to je nekako jasno, vreme pa je dejavnik, ki lahko vse preseneti. Če si naravnan tako, da boš v zadnjem tednu dobro pripravljen, da boš lahko nekaj pridobil, tako kot je bila lanska Vuelta, na kateri je Primož na koncu pridobival, se na Giru lahko zgodi, da pride v zadnjem tednu v težave in mu zmanjka časa in ceste. Če v dnevih na severu Italije zapade sneg, lahko odpade cela etapa, vsi klanci. To je tako visoko, da je hitro vse belo in je nemogoče priti čez. Ekipe bodo morale biti na to pozorne, tudi Primož. Ne sme si privoščiti, da bi v začetnih etapah kaj na lahek način izgubljal, ker je vprašanje, če bo imel sploh možnost v zaključku to nadoknaditi."
Roglič je v Kataloniji letos Ayusu že odčital kolesarsko lekcijo. V zadnji etapi je pokazal, da je v izjemni formi in z odločilnim napadom povsem strl mladega Španca. Je pa Čerina skrbelo to, da je v uvodnih etapah izgubljal sekunde. "Primož ni pozabil dirkati, to je znal narediti, tudi lani v Španiji. To sicer ni pogosto pri njem, ampak ko pride do tistega trenutka, ko ne vidi druge rešitve, potem gre 'z glavo skozi zid'. Za zdaj mu je to uspevalo, tudi v Kataloniji mu je, problem pa je v tem, da je tam prej izgubljal neke sekunde, ki jih ne bi smel. Ravno o tem govorim, to me skrbi. To sem mislil s tem, da utegne odločati vreme. Že v Kataloniji ni imel priložnosti odpeljati, tako kot si je zamislil."
So kolesarji dandanes bolj ranljivi?
Zaradi obilnih snežnih padavin se je že pojavilo nekaj vprašanj o izvedljivosti kraljevske 20. etape, v kateri bi morali kolesarji prevoziti najvišjo točko 108. Gira, prelaz Colle delle Finestre (2.178 metrov nadmorske višine). Ta je sicer še precej daleč, pomladno sonce pa po zadnji snežni pošiljki pomaga prirediteljem, a sneg niti ni edina vremenska nevarnost, še pojasnjuje Čerin: "Že ob mrazu je vprašanje, če bodo kolesarji pripravljeni iti prek sebe. Zdaj je drugače, kot je bilo v starih časih, ko smo vozili v dežju, snegu, toči. Človek bi pričakoval, da jim bo zdaj zaradi vse opreme lažje, pa ni tako. Zakaj? Vsi kolesarji so podhranjeni oziroma na limitu. Se pravi, nimajo nobene telesne zaščite in tudi oblačila, ki jih imajo danes, so izdelana na minimum, vse stremi k temu, da je teže čim manj. Ko si pet ur na mrazu in dežju, je naslednji dan težko iti spet v take razmere. Na vzpone še gre, na spustih pa je povsem druga zgodba. To je hudičevo neprijetno. Človeka izčrpa in na etapnih dirkah se to nalaga."
108. izvedba Dirke po Italiji se bo torej začela v petek, 9. maja, v Draču. Po treh etapah v Albaniji se bo karavana preselila na Apeninski polotok, 24. maja bo dirka obiskala Slovenijo, končala pa se bo v 1. junija v Rimu, kjer bo v spomin na pokojnega papeža Frančiška obiskala tudi Vatikan.
