Giro d'Italia
Nedelja, 26. 5. 2024, 4.00
6 mesecev
Skok v športno preteklost
Na Giru d'Italia tudi italijanska kolesarka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,54
Giro d'Italia je v dolgi zgodovini spisal številne zgodbe. Prav posebna je iz leta 1924.
Italijanska kolesarska Alfonsina Strada je bila edina v zgodovini, ki je nastopila s predstavniki moškega spola na sloviti dirki Giro d'Italia, na kateri bo danes Tadej Pogačar po Primožu Rogliču postal drugi Slovenec z lovoriko na najprestižnejši italijanski tritedenski kolesarski pentlji.
Giro d'Italia je v svoji dolgoletni zgodovini pisal številne zanimive zgodbe. Prav posebna je povezana z italijansko kolesarko Alfonsino Strada. Če v spletni brskalnik napišemo njeno ime, vidimo številne zadetke in opis njene zgodbe na tritedenski pentlji na Apeninskem polotoku.
Med zadetki je tudi pesem italijanske glasbene skupine Tetes de Bois. V videospotu je v središču pozornosti starejša gospa, ki dela v svoji temni, s pajčevinami prepredeni kolesarski delavnici. Zapuščen objekt v nadaljevanju najde mladi fant. V času popravljanja njegovega kolesa mladenič pogleduje po delavnici in na steni vidi fotografije, na katerih je članek športnega časnika La Gazzetta dello Sport z naslovom "Alfonsina e la bici", kar v prevodu pomeni Alfosina in kolo. Pod naslovom članka, objavljenega 14. maja 1924, je še zapis "Una donna in mezzo agli uomini", kar pomeni ženska med moškimi.
Organizator dirke je imel tistega leta številne težave. Od kolesarjev je zahteval prijavnine visokih zneskov, zato se nekateri najboljši kolesarji Gira sploh niso udeležili. Časnik je iskal zgodbo, ki bi pritegnila zanimanje javnosti. In našli so jo v Alfonsini. Na štartu v Milanu se je registrirala kot Alfonsin, da bi ljudje mislili, da gre za moškega kolesarja.
Organizator sprejel odločitev, ki mnogim ni bila po godu
A je bila širši javnosti poznana kot ena najboljših italijanskih kolesark tistega časa, ki je dirkala z moškimi na enodnevnih dirkah. Organizator je natanko vedel, kdo "Alfonsin" je, in ji odobril prijavnino. Dobila je številko 72, dan pred začetkom pa je resnica prišla na plan. Bila je na naslovnicah in v središču pozornosti v uvodnih dneh dirke. Številni so protestirali in niso želeli, da bi Strada nastopila, a se je organizator odločil, da ji navkljub vsemu dovoli začeti z dirko.
Prvi dan je traso, dolgo kar 300 kilometrov, končala na 74. mestu od skupno 90 kolesarjev. Na cilj je prišla uro za zmagovalcem, a ni bila med najslabšimi, saj so nekateri zaostali še več. Dva dni pozneje je sledila etapa od Genoe do Firenc v dolžini 307,9 kilometra, ki jo je sklenila na 50. mestu od skupno 65 kolesarjev.
Vreme je v nadaljevanju odigralo svojo vlogo. Dež je padal, veter pihal, ceste so bile posledično zelo slabe in Strada je bila med številnimi, ki so se znašli na tleh. Zlomil se ji je del krmila. Stala je ob cesti, dokler ji na pomoč ni prišel kmet. Zlomil je metlo in jo zataknil v luknjo. Alfonsina je nadaljevala s prav posebnim krmilom – na eni strani je bilo jekleno, na drugi leseno. A se je borila. Etapo je končala zunaj časovne omejitve z zaostankom 15 ur, kar je pomenilo, da bi morala končati Giro.
Nadaljevala je kljub otečenemu kolenu in podplutbi
Radio Marconi je takrat poročal: "Južnoitalijanske ceste so bile v tem času skoraj neprevozne. Niso bile asfaltirane, veliko skal je bilo na cesti, povrhu vsega so bile še ledene. Vožnja čez prelaz je bila izjemno otežena. Kolesarji niso mogli spraviti svojih koles čez blatni predel. Skoraj vse udeležence so del poti vlekli motorji in avtomobili. Alfonsina je na tem delu strašno trpela. Pri spustu je padla in je morala voziti še veliko ur, ob tem pa imela podplutbo, odrgnino in otečeno koleno."
Giro je potreboval pozornost javnosti, zato so sprejeli kompromis. Strada je lahko nadaljevala, vendar njeni rezultati niso več šteli med uradne.
V deseti etapi, ki je bila dolga kar 415 kilometrov in je potekala od Bologne do Fiumeja (zdajšnja Reka na Hrvaškem), je Alfonsina vnovič padla in zaostala za karavano. Do cilja etape je potrebovala 21 ur. S solzami v očeh in v bolečinah je končala težko etapo, ob prihodu skozi cilj pa jo je pričakala množica navijačev, ki jo je s kolesom vred dvignila in skandirala njeno ime.
Za konec prejela denarno nagrado, a nikoli več ni smela nastopiti na moškem Giru
Tokrat je za 25 minut zgrešila časovno zaporo, a je ni zaustavilo, da ne bi nadaljevala vse do Milana. Pred seboj je imela še dve etapi. Prvo od Reke do Verone v dolžini 366,5 kilometra in zadnjo, 12., od Verone do Milana v dolžini 313 kilometrov – vse skupaj je trasa Gira znašala 3.613 kilometrov.
V Milano je na cilj prikolesarilo 38 kolesarjev in Strada. Čeprav se njeni rezultati niso več uradno šteli, je bil znan njen končni zaostanek. Za 30-letnim zmagovalcem Giuseppejem Enricijem je zaostala 28 ur. Drugouvrščeni Federico Gay je denimo zaostal za skoraj uro. Dva kolesarja sta bila počasnejša od nje, ne glede na to, da njeni rezultati niso bili uradni, pa je prejela 50 tisoč italijanskih lir za svoj poseben dosežek.
Stradi, ki je v karieri prikolesarila do 36 zmag, v nadaljevanju niso več dopustili nastopiti na Giru, a si je prislužila veliko spoštovanje kolesarskega sveta. Leta 1938 je denimo v Longchampu v Parizu podrla ženski rekord v vožnji na eno uro, v kateri je prekolesarila 32,58 kilometra. Do leta 1955 je bil v njeni lasti, ko je novega postavila Tamara Novikova iz nekdanje Sovjetske zveze.
