Petek, 10. 5. 2019, 10.56
5 let, 6 mesecev
Pregled največjih preprek na Giru
Rogličev pekel ima na koncu prelepo nagrado #video
V soboto se vse začenja zares, ko bo Giro še 102. odprl svoja vrata. Za Slovenijo bi lahko bila ta izvedba zgodovinska, če se bo Primožu Rogliču uresničila želja po osvojitvi rožnate majice.
Štirje Slovenci bodo na dirki po Italiji in vsak z drugačnimi načrti. Primož Roglič (Jumbo-Visma) bi se rad kot prvi Slovenec veselil skupne zmage na tritedenski dirki, Jan Polanc (UAE Emirates) si želi še tretjič prikolesariti do etapne zmage, Kristijan Koren in Grega Bole (oba Bahrain Merida) pa bosta v večini v pomoči Vincenzu Nibaliju, ki bi rad tretjič v karieri osvojil domači Giro.
Ta bo peklenski, dolg kar 3578,8 kilometra, končal pa se bo drugega junija v mestu Romea in Julije v Veroni.
Vse skupaj pa se bo začelo v soboto Bologni, kjer bo uvodoma 8,2 kilometra dolg prolog, ki se bo končal na San Luci nad mestom. In zaključni vzpon bo naredil dodatno razliko med najboljšimi že uvodni dan, saj je povprečni naklon 10-odstoten. Čeprav so nekateri razmišljali, da bi pri najstrmejšem delu presedlali na gorsko kolo, verjetno do tega vendarle ne bo prišlo.
Prolog v Bologni
Rožnata majica vodilnega bo nato lep čas stala na plečih sobotnega junaka.
Nasploh je prvi del Gira lažji za kolesarje. Uvodnih 12 etap jim ne bo vidno povzročalo preglavic. Vmes bo le zahteven kronometer, na katerem bi se lahko karte povsem pri vrhu spet pomešale. Deveti tekmovalni dan bo kolesarje čakal kar 35 kilometrov dolg kronometer, ki bo imel z vzponi svoje pasti. Zlasti zaključni del, ko se bo trasa približevala San Marinu. Tu pa ne bi bilo nič nenavadnega, če bi se kolesarji ob koncu odločili za menjavo koles.
Kronometer v 9. etapi
Naslednja v vrsti, ki bi lahko naredila razliko, je 13. etapa. Začela se bo v Pinerolu (337 nmv), končala pa z dobrih 20 kilometrov dolgim vzponom na Ceresole Reale (2247 nmv), a bosta vmes še gorska cilja I in II kategorije.
Organizatorji so se odločili, da bodo kolesarjem zagrenili življenja, saj bo že naslednji dan nova gorska etapa, ki bo imela kar pet gorskih ciljev. Najvišja točka bo 1951 visoki Colle San Carlo, etapa pa se bo končala v Courmayeurju.
13. etapa
14. etapa
Po 15. etapi bo sledil dan počitka, ko bodo kolesarji spet vrteli pedale v rdeče cone. Dan se bo začel v Loverju (252 nmv), malce po polovici etape se bodo povzpeli na najvišjo točko Gira – Passo Gavia (2618 nmv). A tu se pekel ne bo končal, saj bosta sledila še vzpona na prelaz Passo del Mortirolo in finiš na Ponte Di Legno. Vse skupaj bodo kolesarji pri vzponih naredili več kot pet tisoč višinskih metrov.
16. etapa
Tudi 17. etapa ima predznak gorske, končala pa se bo v Anterselvi, ki je slovenskim športnim navdušencem znana kot biatlonsko središče.
17. etapa
Tisti kolesarji, ki bodo še vedno v igri za končni uspeh, bodo morali imeti moči še v zaključnih treh etapah. Devetnajsti tekmovalni dan jih čaka 13,6 kilometra dolg vzpon na smučarsko središče San Martino di Castrozza – povprečni naklon bo 5,6 odstotka.
19. etapa
Prava pošastna etapa se obeta predzadnji dan. V Dolomitih bo spet napeto. Kar pet gorskih ciljev bo čakalo kolesarje. Najtežji del etape bo verjetno na koncu, ker bodo noge že krepko utrujene, a bo najbolj zahteven vzpon na Passo Manghen. Dolg bo 18,9 kilometra, naklon pa 7,6-odstoten. Na 12. kilometru bo naklon maksimalen 15-odstoten. Še odstotek večji naklon bo ob zaključku etape s ciljem na Croce D'Auneju.
20. etapa
Sicer smo vajeni, da je zadnji dan tritedenske dirke parada šampionov in zaključek etape s skupinskim šprintom, pa tokrat ne bo tako. Pekla na Giru namreč še ne bo konec. Preživeli bodo le tisti najboljši, ki se bodo zadnji dan udarili na zaključnem 17 kilometrov dolgem kronometru po Veroni. Da ne bo prelahek, so se organizatorji odločili, da ga začinijo na polovici s 4,5 kilometra dolgim vzponom.
21. etapa
In po 3578,8 kilometra bo tako znano, kdo bo osrednji junak Gira, za katerega pravijo, da je letos bistveno bolj zahteven kot Tour in da se bo prava vrednost kolesarjev pokazala prav v Italiji.
5