Polanc ogrozil favorite in se prebil na deseto mesto

Na koncu sta omagala na zadnjem vzponu, tako da nista bila povsem pri vrhu. Etapo je dobil Francoz Pierre Rolland pred moštvenim kolegom slovenskih junakov etape, Portugalcem Ruijem Costo. Polanc je zasedel 21. mesto, zaostal je dve minuti in 14 sekund, s tem pa se v skupnem seštevku s 13. povzpel na deseto mesto. Za vodilnim Nizozemcem Tomom Dumoulinom, ki je tokrat kot njegovi tekmeci v glavnem počival v glavnini, zaostaja šest minut in 33 sekund.

"Polanc je bil nevaren, a posebne panike ni povzročil, v nobenem trenutku me ni skrbelo za majico. Čeprav je bilo potrebno delati več, kot smo pričakovali, je moja ekipa dobro nadzorovala položaj, odlično opravila svoj posel. Zelo sem ji hvaležen, zelo sem zadovoljen. Danes sem imel možnost nekoliko odpočiti noge pred odločilnimi etapami. Že jutri nas čaka peklenski dan," je po etapi dejal Dumoulin, ki je bil tokrat precej boljše volje kot po prejšnji etapi, v kateri sta Kolumbijec Nairo Quintana in Italijan Vincenzo ogrozila njegovo vodstvo. Predvsem zaradi njegove smole, saj je moral v zelo pomembnih trenutkih na veliko potrebo. Ker ga tekmeci niso počakali, je bil slabe volje, dan pozneje pa je izjavil, da zaradi tega nikogar ne obtožuje.

Mohorič je skupaj s Francozom Rolandom in Rusom Pavlom Brutom bežal od začetka 219 kilometrov dolge etape od Tirana do Canezeija, na vzponu na drugi kategorizirani gorski cilj (prvi je bil na Aprico), na prelaz Tonale, je ostal sam, a ga je zasledovalna skupina, v kateri je bil po akciji, s katero se je s skupino odlepil od glavnine, tudi Jan Polanc, slabih 60 kilometrov pred ciljem ujela. Njihova prednost pred glavnino z glavnimi kandidati za skupno zmago je v določenem trenutku znašala že več kot 14 minut, med vsemi v tej skupini pa je bil za najboljše najnevarnejši Polanc, kar je pomenilo, da je bil nekaj časa celo virtualni nosilec rožnate majice vodilnega na dirki.

Jan Polanc Foto: Getty Images

A do cilja je bilo vseeno preveč kilometrov, favoriti so čakali predvsem na zaključni vzpon na Canazei, ki ni bil strm, a z nekaj ravninskimi vložki dolg več kot 15 kilometrov. Že pred tem je predvsem Sunweb, ekipa vodilnega Toma Dumoulina, poskrbel, da se je razlika do 19 ubežnikov, katerim je praktično ves čas narekoval ritem Mohorič, zmanjšala na sedem minut, kar pa ni bi bilo dovolj, da bi lahko kandidirali za etapno zmago.

Po 219 kilometrih bega je Mohoriču zmanjkalo "bencina," takrat pa je skupino napadel Polanc. Njegov napad ni uspel, kmalu zatem je bolj prepričljivo potegnil še en kolesar ekipe UAE Emirates Valerio Conti, videti je bilo, da bodo predstavniki arabske ekipe strli tekmece - v vodilni skupini so imeli še nekdanjega svetovnega prvaka Ruija Costo. Toda ni jim uspelo, skupini je v zadnjih petih kilometrih še enkrat ušel Rolland, ki je imel po tem, ko se je v begu z Mohoričem in nato v vodilni skupini večinoma skrival v zavetrju, dovolj moči, da je prišel do etapne zmage.

Sprint zasledovalne skupine, pred katerim je zaostal še Polanc, je dobil Costa, skupno tretje mesto pa je zasedel Španec Gorka Izagirre.

"Sodeloval sem v pobegu, a se v njem nisem gnal. Na prvih dveh vzponih se nisem posebej trudil, na zadnjem sem dal vse od sebe, še prej pa sem počakal na skupino. Ugnati toliko kolesarjev v skupini je loterija, a hkrati velik podvig. Kilometer pred ciljem sem vedel, da mi bo uspelo. Dolgo časa sem čakal na ta trenutek, leta 2015 sem bil drugi v etapi Toura, lani pa sem na njem dvakrat padel in sezona mi je propadla. Letošnjo zimo pa sem trdo delal z novim trenerjem Jonathanom Vaughtersom in nagrada je tu," je bil po zmagi, svoji jubilejni, deseti in tretji na velikih dirkah - dve zmagi ima na Touru, dejal Rolland.