Petek, 16. 9. 2022, 4.00
2 leti, 2 meseca
Komentar po izpadu Slovenije
Neizkoriščen potencial
Znana športna fraza, da je težje braniti kot napadati vrh, je prišla do izraza v slovenskem primeru, potem ko se je košarkarska reprezentanca zaustavila pod vrhom EuroBasketa. Za visokoleteče cilje in pričakovanja potrebuješ trdno osnovo, Slovenija s superzvezdnikom Luko Dončićem in kapetanom Goranom Dragićem jo je imela. A se je zgodilo, da je naša izbrana vrsta proti povprečnim ekipam reagirala povprečno. Sistem ni deloval v celoti, odločnega znamenja z roba parketa ni bilo, zato je bil izplen slabši od želenega. Odgovornost vodilnih na Košarkarski zvezi Slovenije je, da postavijo smernice za naprej in na pravi način izkoristijo potencial, ki ga ima Slovenija z enim izmed najboljših košarkarjev na svetu Luko Dončićem. Jasno, ko bo lahko spet zaigral …
Pričakovanja slovenskih košarkarjev, slovenske kakor tuje javnosti so bila pred prvenstvom visoka. Povsem legitimno je bilo. Zaradi enega od najboljših košarkarjev na svetu Luke Dončića, zaradi vrnitve Gorana Dragića, zaradi dobrih predstav na lanskih olimpijskih igrah je bila slovenska reprezentanca na stavnicah pred začetkom skupaj s Srbijo in Grčijo najvišje kotirana.
A se je prav vsem trem najvišje kotiranim narodom zalomilo. Oguljena fraza, da favoriti ne zmagujejo vedno, je prišla do izraza na EuroBasketu. Izpadli so Srbi z Nikolo Jokićem, izpadli so Grki z Giannisom Antetokounmpom in izpadli so Slovenci z Luko Dončićem. Vsi pred pravim bojem za medaljo. Pa vendarle je treba navesti razliko, na kakšen način so se poslovili oziroma proti komu. Italija je brez pravega zvezdnika na kolena spravila Srbe, a je imela v svojih vrstah številne košarkarje, ki v elitni evropski Evroligi tedensko prestajajo težke bitke. Grki so izpadli proti gostiteljem Nemcem, ki so kandidati za zlato medaljo, saj so pokazali izjemno ekipno in čvrsto igro. Povrhu vsega imajo tudi ogromno evroligaških in NBA izkušenj.
Prah se je dvignil pred odhodom na prvenstvo
Slovenci tako kakovostnega nasprotnika v četrtfinalu niso imeli. Poljska takšnega arzenala posameznikov vendarle ne premore. V skupini je za 30 točk izgubila proti Finski in Srbiji. S težavo je premagala Nizozemsko. In naši košarkarji kot absolutni favoriti so pokleknili prav proti takšni ekipi, kar je treba označiti za neuspeh.
Zanimiv je podatek, da so preglavice priplavale na površje ravno proti drugorazrednim ekipam. Naša izbrana vrsta je skupinski del sicer končala na prvem mestu in v velikem slogu premagala velike košarkarske narode Litvo, Nemčijo in Francijo. Z zadnjima skalpoma je bilo celo mogoče zaznati, da so se stvari po spodrsljaju proti Bosni in Hercegovini, ko so na plano prišla nekatera nestrinjanja s sistemom, spet postavile na svoje mesto. A so se očitno le pometle pod preprogo, saj se je prah ob prihodu v Berlin spet dvignil. Dvignil se je celo že pred EuroBasketom v Münchnu, kjer je Slovenija v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo visoko izgubila proti Nemcem. Takrat se je prvič pojavil razlog za skrb. Da igralci najbolj ne verjamejo v sistem.
Na koncu pridemo do tega, da je treba ob branjenju naslova braniti tudi svoj koš. Velika težava naše izbrane vrste je bila na tem prvenstvu obramba, ki jo je treba igrati ekipno. Da bo v napadu presegala mejo 80 točk, ni bilo sploh dileme, saj je imela orožij za tovrstni podvig ogromno – z Dončićem v prvi vrsti. Zato pa se je v ključnih trenutkih zgodilo, da so v obrambi zaplavali oziroma je bilo mogoče zaznati napačno tolmačenje zastavljenega sistema. Tri dni zapored smo poslušali, kateri košarkarji so najnevarnejši pri Poljakih in da je treba omejiti njihov učinek, a prav ti trije so se razigrali ter povzdignili preostale soigralce na drugo, višjo raven.
Ni bilo videti, da bi v celoti zaupali v sistem
Slovenija je proti Poljski prejela 90 točk, proti Bosni in Hercegovini v skupinskem delu celo 97, pred odhodom na prvenstvo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Nemčiji 90, februarja proti Finski dvakrat krepko prek 80 točk. In na vseh teh tekmah je Slovenija izgubila. Celo Belgija je bila v osmini finala ob polčasu pri 41 točkah. Spomnimo se, kako je Goran Dragić v minuti odmora bentil in preklinjal zaradi slabe obrambe. Spomnimo se, kako je Klemen Prepelič razočarano govoril po porazu z Bosno, ko je bilo nanj naslovljeno vprašanje, zakaj je gestikuliral selektorju: "Roberson je pred tem dosegel šest trojk, preprosto je treba priti višje na njega. Če se na tako preproste stvari ne moremo prilagoditi, potem ne vem, kaj delamo tukaj. Treba je gledati na stvari, nad katerimi imamo nadzor. Tako kot današnja tekma, na katero očitno nismo bili pripravljeni niti igralci niti strokovni štab."
In igralci ter štab spet niso bili pripravljeni za četrtfinalni spopad proti povprečni Poljski, kar na koncu jasno potrjuje rezultat. Preprosto se ne more zgoditi tak pogrom, kot se je v drugi četrtini. S pravim pristopom bi morali razorožiti Poljake. Iste Poljake, ki so lani v kvalifikacijah za olimpijske igre padli pod težo Slovenije za kar 35 točk. Predvsem je selektor tisti, ki je zadolžen za to, da se končajo tako globoki padci. Zlasti, če zazna, da sistem ne deluje, kot so si ga zastavili. Ali z minutami odmora ali z večjo rotacijo ali z avtoritativnim pristopom.
Bo odgovornost prevzel še kdo?
Čutiti je bilo, da igralci na prvenstvu niso najbolj zaupali v sistem trenerskega štaba, kar je bilo mogoče razbrati že iz izjav in govorice teles. Opazno je bilo, da strokovno vodstvo ni znalo izkoristiti potenciala enega od najboljših na svetu Luke Dončića in na pravi način vključiti še kapetana Dragića. Kot da se je le čakalo, kaj bosta osrednja slovenska protagonista naredila. Predvsem, kaj bo naredil Luka.
Na olimpijskih igrah v Tokiu je bila manifestacija slovenske reprezentance na povsem drugačni ravni. Poljski košarkar Michal Michalak je pred slovenskim obračunom dobro orisal razliko med lansko in letošnjo Slovenijo. Poudaril je, da ima Luka bistveno več žoge v svojih rokah in preostali preveč čakajo, kaj se bo zgodilo.
Na koncu je prav ta Luka prevzel odgovornost za poraz in izpad na svoja pleča. A je košarka vendarle ekipni šport, zato bi lahko odgovornost prevzeli tudi drugi. Dejstvo je, da Slovenija v Nemčiji na parketu ni delovala kot tista prava ekipa, četudi so bili fantje zunaj parketa zelo povezani. Odgovorni na zvezi bodo morali postaviti prave smernice za prihodnost. Naslednji večji dogodek je svetovno prvenstvo prihodnje leto, na katero se mora Slovenija še uvrstiti. In če se, morajo dobro razmisliti, kako bodo izkoristili potencial, ki ga naša mala država premore z globalnim zvezdnikom Luko Dončićem.
15