Martin Pavčnik

Ponedeljek,
1. 10. 2018,
11.13

Osveženo pred

6 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30

Natisni članek

Natisni članek

HRT Toni Kukoč Vlade Divac Dražen Petrović Jure Zdovc Dino Rađa

Ponedeljek, 1. 10. 2018, 11.13

6 let, 1 mesec

Rađa "povabil" Zdovca v sanjsko peterko

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30
Dino Rađa | Foto Reuters

Foto: Reuters

Novi stanovalec slovite košarkarske Hiše slavnih Dino Rađa je kot gost priljubljene hrvaške televizijske oddaje V nedeljo ob dveh na HRT med drugim veliko priznanje izrekel nekdanjemu slovenskemu soigralcu Juretu Zdovcu.

Da je zadnji Slovenec v reprezentanci nekdanje Jugoslavije Jure Zdovc v košarkarskem spominu legendarnega Dina Rađe zapisan z odebeljenimi črkami, je znano že lep čas. Navsezadnje ga je 51-letni Dalmatinec omenil tudi v nagovoru ob nedavni vključitvi v košarkarsko Hišo slavnih. V zanimiv kontekst pa ga je postavil tudi kot gost priznanega hrvaškega televizijskega voditelja Aleksandra Stankovića v kultni oddaji hrvaške nacionalne televizije V nedeljo ob dveh.

Na vprašanje o idealni peterki, v kateri je igral pred odhodom v ligo NBA, je namreč Rađa z nasmehom odgovoril, da je odločitev zelo preprosta, ter na parket "poslal" rojaka Dražena Petrovića in Tonija Kukoča, Srba Vlada Divca in Jureta Zdovca. "V tej peterki bi si upal igrati proti komerkoli," je dejal Dino.

Jure Zdovc je bil ob koncu tedna gost Konjiškega maratona. | Foto: Grega Valančič/Sportida Jure Zdovc je bil ob koncu tedna gost Konjiškega maratona. Foto: Grega Valančič/Sportida Skupaj za Jugoslavijo in Split

Rađa in Zdovc sta bila pred razpadom nekdanje skupne države soigralca v jugoslovanski reprezentanci, s katero sta bila svetovna in evropska prvaka ter olimpijska podprvaka. Moči sta po dolgih in uspešnih karierah nato za slovo združila še v Splitu.

Na Dalmatinčevo pobudo se je namreč Jure leta 2003 odpravil v mesto pod Marjanom in oblekel rumeni dres nekdanjega evropskega prvaka. V družbi Rađe in Josipa Sesarja ter pod taktirko Petra Skansija so postali hrvaški prvaki.

Iz arhiva: Rađa o smučanju, Maljkoviću, Petroviću …

Z izbranimi besedami se je Rađa o Zdovcu razgovoril tudi v intervjuju za naš medij leta 2011, ko smo ga obiskali na ledeniku Kaprun. Kaj vse nam je še povedal, pa si poglejte v spodnje videoprispevku …

O Divcu, zastavi, odhodu z odra …

V enournem pogovoru, v katerem se je s solzami spomnil pokojne mame, se je med drugim razgovoril o nič kaj blesteči reprezentančni sedanjosti, Hajduku, Luki Modriću … Stanković pa ga je spodbudil tudi k pogovoru o manj prijetnih temah. Tako je zatrdil, da Divac ni srbski nacionalist, čeprav je leta 1990 ob koncu svetovnega prvenstva v Argentini iz rok enega od navijačev iztrgal hrvaško zastavo, kar mu je še posebej zameril Dražen Petrović. "V tistem času bi, če bi nekdo pred mene prišel s srbsko zastavo, storil podobno," je dejal Rađa.

Dražen Petrović
Sportal Zakaj je spomin na Dražena tudi po 25 letih večen?

Bil je tudi član bronaste hrvaške reprezentance, ki je leta 1995 odkorakala z odra za zmagovalce v trenutku, ko so na najvišjo stopničko stopili reprezentanti Jugoslavije. "Ni pomembno, kdo je dal pobudo. A zgodilo se je. Kot športnik na to potezo nisem ponosen, jo pa razumem, saj so bili to drugačni časi," je povedal Splitčan, danes tudi predsednik strokovnega sveta hrvaške košarkarske zveze.

Dino v družbi Stojka Vrankovića, nekdanjega soigralca in zdajšnjega predsednika hrvaške košarkarske zveze | Foto: Vid Ponikvar Dino v družbi Stojka Vrankovića, nekdanjega soigralca in zdajšnjega predsednika hrvaške košarkarske zveze Foto: Vid Ponikvar

Od Splita do Splita

S splitsko Jugosplastiko je bil Rađa dvakrat evroligaški prvak, od tega enkrat tudi kot MVP finala. Njegovi soigralci so nato leta 1991 naslov osvojili še tretjič zapored, a 211 centimetrov visoki center se je tedaj že preselil v rimski Mesaggero. Leta 1993 ga je pot vodila v ligo NBA, kjer se je štiri leta znojil v dresu Bostona in dokazal, da lahko igra tudi v najmočnejši ligi na svetu. Po vrnitvi v Evropo je igral še za Panathinaikos, Olympiacos, Zadar, Cibono in nazadnje za Split. Posebno poglavje njegove kariere je bilo reprezentančno obarvano. Z Jugoslavijo in Hrvaško je osvojil kar devet kolajn na velikih tekmovanjih. Dvakrat je bil evropski in enkrat svetovni prvak, na olimpijskih igrah pa dvakrat srebrn.