Eurocup
Cedevita Olimpija
Ponedeljek, 10. 3. 2025, 11.10
2 uri, 10 minut
Intervju: Rado Trifunović
Radu Trifunoviću je Istanbul usojen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
Rado Trifunović v tej sezoni opravlja vlogo pomočnika pri Bahčešehirju.
Košarkarje Cedevite Olimpije v torek ob 18. uri v Istanbulu po dveh izjemnih predstavah proti Bešiktašu in Crveni zvezdi čaka obračun četrtfinala proti Bahčešehirju, ki je prvi del tekmovanja končal na vrhu skupine A. Tako kot pri Bešiktašu, kjer vlogo pomočnika opravlja Jernej Valentinčič, pa je tudi pri Bahčešehirju v vlogi pomočnika še en Slovenec, Rado Trifunović, s katerim smo se pogovarjali pred bojem za evropski polfinale.
"Vse možnosti si puščam odprte. Sem tip človeka, ki je vsem stvarem, ki se jih loti, stoodstotno predan in osredotočen le na eno stvar. V mojem poslu je to večkrat napaka, ker moraš biti ves čas na preži in gledati naprej. Jaz pa nisem tak. Bomo videli, kako se bo razpletlo," je po lanski končani izkušnji s Fenerbahčejem v intervjuju za Sportal konec lanskega junija pripovedoval Rado Trifunović, ki pa na novo ponudbo ni čakal dolgo.
Ko je poleti zaključil štiriletno obdobje na mestu pomočnika trenerja pri turškem velikanu Fenerbahčeju, kamor ga je leta 2020 zvabil nekdanji slovenski selektor Igor Kokoškov, nato pa je kot pomočnik asistiral še njegovim naslednikom Aleksandru Đorđeviću, Dimitrisu Itoudisu in nazadnje še Šarunasu Jasikevičiusu, je bilo njegovo slovo od Istanbula le kratkotrajno, saj je hitro sledil klic iz Bahčešehirja in trenerja Dejana Radonjića, katerega desna roka je v novi sezoni Slovenec. Zdaj z ekipo v torek v Sinan Erdem Dome, ki je bil leta 2017 v Istanbulu za Slovenijo zlat, pričakuje naslednjega nasprotnika, saj se bo turški klub za mesto v polfinalu drugega najmočnejšega evropskega tekmovanja v torek pomeril s Cedevito Olimpijo.
Rado, v petek vam je s svojo ekipo uspelo prekiniti niz petih zaporednih porazov v vseh tekmovanjih. Tudi tokrat ni šlo gladko (Bahčešehir je z 89:88 premagal Yalovaspor, op. p.), kajne?
Ja, za nami ni najbolj enostavno obdobje, a treba je poudariti, da je turška liga res zelo močna. Yalovaspor je zadnji na lestvici pa ga na njihovem terenu nihče ne bo premagal za več kot deset točk. Turško prvenstvo je letos na res neverjetnem nivoju, v teh petih letih, odkar sem tudi jaz tukaj, je v tej sezoni najmočnejše. Nam je pa v petek veliko preglavic povzročil Martin Krampelj, ki je bil prvi strelec tekme (23 točk, 12 skokov, op. p.). Res je odigral odlično partijo.
Bahčešehir je v prvem delu Eurocupa zasedel vrh skupine A.
Lani poleti ste zaključili sodelovanje s Fenerbahčejem. Čakali ste na novo priložnost, kdaj je v igro vstopil Bahčešehir?
Res je, s Fenerbahčejem smo zgodbo po koncu lanske sezone zaključili, Šarunas Jasikevičius je v klub pripeljal svoje ljudi. Ostal je samo en turški trener, preostalo je bila v celoti njegova ekipa, kar je normalno. Že to, da sem bil jaz tam štiri leta, je dolga doba. Čez poletje sva se potem z agentom pogovarjala, kaj bi, saj iskreno na slovo od Fenerbahčeja nisem bil pripravljen.
Potem pa me je sredi julija poklical trener Bahčešehirja Dejan Radonjić, ki je ekipo prevzel konec leta 2023, in zatem še športni direktor kluba Nemanja Bjelica in smo se hitro dogovorili, da pridem v klub. Z Dejanom pa se poznava že res dolgo, med drugim sem bil pri njem, ko sem bil še slovenski selektor. Takrat sem bil v vmesnem času pri njem v Bayernu, takrat sem tudi spoznal njegov način dela.
Za kakšnega trenerja gre? Kako poteka vajino sodelovanje?
Gre res za velikega strokovnjaka. Na začetku me je kar presenetilo, da me je res zelo hitro sprejel za pomočnika, čeprav sem bil neznanka v njegovi ekipi. Zelo sem bil vesel, da se je zgodba že začela tako, kot se je. Sprejeli so me z odprtimi rokami. Gre pa za zelo načelnega trenerja, drži se vseh principov in pravil in pri tem vztraja ter ne popušča. Ni naključje, da je toliko časa preživel pri Crveni zvezdi, za katero vsi vemo, kako dolgo se zadržijo nekateri trenerji. Kljub pritiskom je zdržal res dolgo, res je delaven in na splošno dober trener z veliko znanja.
Dejan Radonjić
Kot vse kaže, vam je Istanbul od tistega odločilnega leta 2017 usojen. Najprej zlato odličje v vlogi pomočnika selektorja Igorja Kokoškova na EuroBasketu, potem Fenerbahče, zdaj Bahčešehir …
(Smeh, op. p.) Videti je, da bo res nekaj na tem. Zaenkrat mi je tako res super.
Omenili ste že, da je turška liga res močna. Kakšen klub pa je Bahčešehir?
V turški ligi se v vseh ekipah v igralski kader vlaga res veliko denarja, proračuni so res visoki, kar pomeni, da v ekipo prihajajo izjemno dobri tuji košarkarji in ti naredijo ligo še toliko močnejšo. Liga pa je letos še toliko močnejša, ker so šli na turškem prvenstvu iz dovoljenega števila tujcev iz pet na sedem, a mora biti ob tem ves čas na terenu vsaj en turški košarkar. Tako da ima vsaka ekipa po sedem res kakovostnih tujcev, od teh bi lahko vsak igral veliko vlogo, na primer v ligi ABA. Torej niso tujci samo zato, da so, gre za preverjene igralce in prihajajo košarkarji, ki so svoj pečat v Evropi večinoma že pustili.
Dokaz so tudi rezultati turških klubov na evropskih tekmovanjih, kjer vedno kotirajo visoko. To ni naključje. Letos pa je šlo res vse skupaj vsaj še za stopnico višje, liga je zelo zahtevna.
Leta 2017 je v Turčiji s Slovenijo kot pomočnik selektorja postal evropski prvak.
Kaj pa v zvezi z vašim klubom in organizacijo? Zdaj imate za primerjavo tudi Fenerbahče. Gre tu za velika odstopanja ali je tudi v Bahčešehirju vse skupaj nekje na nivoju evrolige?
Tu ni nobenih odstopanj. Kar zadeva organizacijo, je vse na najvišjem nivoju, od potovanj, ko samo prideš in greš, do prehrane z osebnim kuharjem, potem je tu res velika zdravniška služba s fizioterapevti. Res je vse na nivoju in čisto nič slabše kot v Fenerbahčeju.
Kar zadeva življenje v Istanbulu, je potem poleti prišlo do kakšne spremembe?
Ja, po štirih letih sem se preselil iz azijskega dela nazaj v evropskega, ker naše tekme igramo v dvorani Sinan Erdem Dome, kjer je Slovenija tudi osvojila naslov evropskih prvakov. Evropski del Istanbula je čisto drugačen kot azijski, kot da bi se preselil v drugo mesto. V azijskem je vse tako prostorno, ni takšne gneče, evropski pa je bolj kaotičen, a hkrati tudi zanimivejši. Tudi večina znamenitosti mesta je na tem delu. Res je drugače, a zanimivo.
Tai Odiase je v prvem delu Eurocupa na 15 tekmah v povprečju dosegel 14,2 točki na srečanje.
Kar zadeva Eurocup ste prvi del končali na vrhu skupine A s 14 zmagami na 18 tekmah. Ste pred sezono pričakovali takšen razplet?
Prvotno je bil cilj, da se uvrstimo v play-off in da poskusimo priti čim dlje. Smo pa med sezono igrali res dobro, sploh v evropskem pokalu. Tega iskreno ni pričakoval nihče, tako da smo glede tega rednega dela naredili veliko več, kot smo pričakovali. Potem pa smo si postavili nove cilje, apetiti so zrasli. Želimo si napredovanja v polfinale, tudi finale je med cilji, a gremo korak za korakom.
V turški ligi pa smo trenutno sedmi, kar je še en kazalnik, za kako močno ligo gre. Še en dokaz je Turk Telekom, ki je na turškem prvenstvu šele deveti, pa je v osmini finala evropskega pokala visoko nadigral Budućnost, ki je v ABA ligi v boju za vrh. Prepričljivo igranje na dveh takšnih tekmovanjih ni enostavno, a res ogromno klubov igra po Evropi, tako da mi pri tem nismo izjema.
V prvem delu Eurocupa ste imeli s prejetimi 74,7 točke na srečanje tudi najboljšo obrambo v tekmovanju.
Dobra obramba in kontroliran napad sta glavna cilja naše igre. Vedno skušamo napadati slabosti nasprotnika. Tudi nekateri fantje so že nekaj časa skupaj, kar se odraža tudi na igrišču.
Ste pričakovali, da bo Cedeviti Olimpijo uspelo priti v četrtfinale ali ste nekako že pogledovali proti turškemu derbiju z Bešiktašem?
Bešiktaš je res močna ekipa, tako da je bila ta zmaga v osmini finala za Olimpijo velik uspeh. Pred to tekmo osmine finala se mi je zdel Bešiktaš močnejša ekipa, smo se pa tukaj veliko pogovarjali in smo vsi pred srečanjem rekli, da je Olimpija res v dobrem ritmu, seveda tu nismo šteli tiste tekme z Budućnostjo, kjer so bile glave očitno že povsem drugje. Po dolgem času imajo res dobro sezono, imeli so tudi lepo podporo v Stožicah, energija je bila na povsem drugem nivoju in vedoč, da ima Bešiktaš verjetno po imenih močnejšo in tudi bogatejšo ekipo, pa smo nekako vsi tukaj rekli, da se zna morda zgoditi zmaga Cedevite Olimpije, kar se je na koncu tudi uresničilo.
Cedevita Olimpija je pretekli teden v osmini finala v Stožicah izločila Bešiktaš, v nedeljo je v ligi ABA padla še Crvena zvezda.
Sami niste sicer nikoli sodelovali z Olimpijo oziroma bili del kluba. Bo kljub temu torkova tekma za vas kaj bolj posebna, ker gre za slovensko ekipo?
Uf, dobro vprašanje. Iskreno jo bolj obravnavam kot vsako drugo tekmo, pa da tu ne bo pomote, imam Olimpijo res rad, saj ima največjo tradicijo v Sloveniji. Pred to tekmo pa res ni nobenih posebnosti v pripravi. Tekma je sicer res specifična, ker se igra samo na eno zmago, tu res ni prostora za neka čustva.
Ravno ta specifika ene tekme zna biti tu na koncu odločilna. Lahko se zgodi slab dan, nekaj slabih potez in je rezultat tu … to tudi za trenerja v pripravi ni enostavno, kajne?
Res je. To je podobno kot pokalno tekmovanje. Druge možnosti, kot da gremo od prve sekunde na polno, tukaj ni. Tega se dobro zavedajo tako naši košarkarji kot košarkarji Olimpije. Zelo pomembno na takšnih tekmah pa je, kdo bo do konca znal obdržati mirno glavo. To je najpomembnejše, sploh v trenutkih, ko morda igraš celo malce tvegano oziroma si ves čas pripravljen iti samo na polno. Pomembno je, da znaš zraven razmišljati še taktično, da ostaneš miren, čeprav si telesno ekstremno motiviran.
"Trenerju Mitroviću je uspelo sestaviti dobro ekipo, ki je zgradila ekipno kemijo, kar je res zelo pomembno," pravi Trifunović.
Glede na to, da se že pripravljate na srečanje, delate analize … vas je Cedevita Olimpija letos v čem presenetila?
Najbolj se vidi to, da po nekaj časa zdaj res igrajo kot ekipa, trenerju Mitroviću je uspelo sestaviti dobro ekipo, ki je zgradila ekipno kemijo, kar je res zelo pomembno. Če imam le čas, rad pogledam tudi kakšno tekmo lige ABA, sploh Olimpijo. Res so postali ekipa, igrajo res dobro košarko, tako domači fantje kot tuji košarkarji so prava mešanica izkušenj in mladosti.
Kakšno tekmo pričakujete? O rezultatu vas ne bom spraševala (smeh, op. p.)
Želim si, da bo tekma res dobra, da bo Olimpija dobro igrala, a da na koncu zmagamo mi (smeh, op. p.). Če pa rečem malo bolj resno, pa sem prepričan, da bo tekma na visokem nivoju, a da bo hkrati motivacija vseh najvišja, kar pomeni, da se znajo zgoditi tudi kakšne napake, ki se sicer ne dogajajo. Zagotovo bo ozračje napeto, tako da bo še bolj pomembno, da ostanemo mirni vseh 40 minut.
Preberite še:
