Petek, 31. 8. 2018, 10.17
6 let, 2 meseca
PO KOŠARKARSKI SIMFONIJI
Smeh in solze: od zlatih mladeničev z Ohrida do slovesa v družbi zvezdnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,93
"Odhajam brez sovražnikov," je dejal Boštjan Nachbar. "Jaz pa s številnimi prijatelji," ga je dopolnil Sani Bečirović. Oba v pravem koktajlu čustev ponosna na karieri in Košarkarsko simfonijo, s katero sta športni poti v Stožicah postavila končno ločilo.
100:100 je pisalo ne semaforju v zadnjih trenutkih tekme v Stožicah. Boštjan Nachbar je krenil v zadnji napad. V obrambi ga je prevzel Sani Bečirović. Sedem sekund pred iztekom časa sta se objela in ob glasnem ploskanju gledalcev in vseh prisotnih zvezdnikov spustila zastor Košarkarske simfonije, njune poslovilne tekme. Ta je minila v pričakovanem slogu. Sproščena tekma, polna po(ne)srečenih akcij večinoma že lep čas upokojenih zvezdnikov. Dimitris Diamantidis, Šarunas Jasikevičius, Nikola Vujčić, Beno Udrih, Darko Planinić, Miroslav Raduljica … Na klopi Željko Obradović, Zmago Sagadin, Saša Đorđević … V prvih vrstah pa Anže Kopitar, Milivoje Novaković, Primož Roglič, Zoran Dragić, Dejan Zavec … Imena, ki so že s svojo prisotnostjo oddala priznanje karierama nekdanjih slovenskih reprezentantov. Pohvalne besede, prežete z obrabljenimi krilaticami, niti niso bile potrebne.
Od Ohrida do …
Da je čas za nove rodove, sta sicer tako Nachbar kot tudi Bečirović poudarila že pred časom. A to je bil vendarle večer njunih spominov. Od prvih košev v Dravogradu in Slovenski Bistrici, prek zlate kolajne na evropskem prvenstvu za mlade, ki sta se je skupaj veselila pred 18 leti na Ohridu, do uspešnih članskih karier. Že nabor klubov priča o odmevnosti športnih poti. Boki je med drugim igral za Barcelono, Benetton, Efes Pilsen, Houston, NJ Nets, New Orleans … Sanijevi delodajalci so bili tudi Virtus, CSKA, Benetton, Fortitudo in kajpak Panathinaikos, s katerim je osvojil evroligo. Na zadnji tekmi je prvi zaigral za Team Boki, drugi za team Sani. Oba sta ob koncu jokala.
S solzami v očeh.
Sanijev smeh, Sanijeve solze
"Čustva so naredila svoje. Spominjal sem se, kje sem igral, kaj sem dosegel … Za nameček še ta moja poškodba, po kateri sem se vrnil. Tudi dejstvo, da nama je z Boštjanom uspelo pripeljati v Ljubljano velikane svetovne in evropske košarke, je dokaz tega, da sva v vseh okoljih pustila delček srca, zaupanja in spoštovanja. Zdaj so vsi ti ljudje s svojim prihodom pokazali svoje spoštovanje. Celoten dogodek je presegel moja pričakovanja. Šport in prijateljstvo. Le to lahko rečem. To so namreč ljudje, s katerimi sva delila sobe, letala, parket … Nimam pravih besed," je po vseh objemih, stiskih rok, solzah in znanj značilnih širokih nasmehih, s katerimi je na poslovilni tekmi organiziral tudi glavnino igralskih akcij, dejal Bečirović. Ob tem se ob uspehih ni mogel izogniti pomembnima prelomnicama kariere – poškodbi, zaradi katere bi skoraj končal športno pot, in pa pogovoru z Aleksandrom Đorđevićem, ki je leta 2011 preprečil drugo predčasno slovo.
Nachbar: Presegel svoje sanje
Še za odtenek bolj čustveno je trenutke v Stožicah doživljal Nachbar. Nemara tudi zaradi dejstva, da je od njegovega pravega konca kariere minilo manj časa. Sani je namreč igralsko neaktiven že več kot tri leta, Boki le eno sezono. "Nič, prav nič te ne more pripraviti na slovo. Poglejte, od mladosti delaš nekaj, kar imaš rad. Nato pride trenutek, ko se vse konča, pred seboj pa imaš vendarle še celotno življenje. Lahko pa povem, da mi še nobena tekma ni minila tako hitro kot prav zadnja. Kot bi trajala le 10 minut. Sem pa ponosen, da sem s parketa odkorakal na najlepši mogoč način. Polovico življenja živim v tujini, zato sem tudi vesel, da sem končal doma," je vtise zbiral Nachbar in se še enkrat ozrl na kariero: "Bil sem daleč od popolnosti, a vedno sem se trudil. Vedno sem užival. Presegel sem svoje sanje, čeprav bi okrog vratu imel še kakšno kolajno. Največ pa mi pomeni, da lahko vsakemu soigralcu danes pogledam v oči in se z njim objamem. Nimam sovražnikov."
Marko Milić o Bokiju in Saniju
"V reprezentanci smo se največ družili. Na začetku je bilo malce čudno, ker sva z Bokijem igrala tako rekoč na istem igralnem mestu. V reprezentanci sva si verjetno največkrat dala roko, ker je šel eden notri in drugi ven iz igre (smeh, op. a.), dokler se nisem jaz preselil na drugo igralno mesto. Boki se je razvil v vrhunskega igralca kakor tudi v človeka zunaj parketa. S Sanijem sva zelo blizu. Kakšno kariero je naredil po vseh teh poškodbah … Biti evropski prvak, najboljši strelec evrolige ... Po mojem je Sani eden najbolj nadarjenih napadalcev novejše slovenske zgodovine."
