#dopustujdoma
Sobota, 19. 5. 2018, 18.00
4 leta, 7 mesecev
Kam na izlet? 11 idej za izletniški konec tedna.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,10
Za tokratni paket izletniški idej smo se obrnili na slovenskega komika Andreja Težaka - Teškyja, ki se namerava v 33 dneh povzpeti na 33 slovenskih vrhov. Ti so del Zlatorogove transverzale ponosa. Objavljamo prvih 11 destinacij s krajšimi opisi.
Andrej Težak - Tešky bo med odpravo, poimenovano Standupmartonec na Zlatorogovi poti, ki poteka skupaj z vseslovensko planinsko akcijo Gremo v hribe, zbiral tudi sredstva za projekt Botrstvo. Lani je s tekaškim Standupmaratoncem zbral več kot deset tisoč evrov, letos bi znesek rad podvojil. Kam vse ga bo zaneslo v prvih 11 dneh?
Na Tumovo kočo na Slavniku (60 minut)
Nadmorska višina: 1018 m
Območje: Primorska
Izhodišče: Podgorje
Zahtevnost: srednje zahtevna pot.
Tumova koča na Slavniku nosi ime po dr. Henriku Tumi, znanem slovenskem alpinistu, planinskem ideologu, politiku in botaniku. Graditi so jo začeli leta 1955, odprli pa leta 1957. Koča je odprta ob koncu tedna in praznikih, upravlja pa jo OPD Koper.
Slavnik velja za razgledno točko obalne Primorske.
Slavnik, ki je znan kot razgledna točka obalne Primorske, je zadnji severni tisočak Čičarije, ki se proti jugozahodu spusti v Podgorski Kras, proti severu pa v Matarsko podolje. Če se nanj povzpnete v lepem vremenu, vam bo pogled neslo vse od Jadranskega morja pa do italijanskih Dolomitov, Triglava ter Kamniško-Savinjskih Alp. (Vir: Gremo v hribe)
Na Kočo na Kokoši (50 minut)
Nadmorska višina cilja: 674 m
Območje: Primorska
Izhodišče: Lipica, 408 m
Težavnost: nezahtevna pot
Do Koče na Kokoši se najlažje povzpnete iz Lipice.
Kokoš, ki nima nič skupnega s pernato kokošjo, leži v trikotniku Sežana–Divača–Kozina ob meji z Italijo. Z vrha je lep razgled na razpotegnjeno vas Lokev s cerkvijo sv. Mihaela, ki so jo leta 1118 postavili templjarji, in obrambnim stolpom. Sredi vasi stoji obrambni stolp Tabor, ki so ga zgradili v času turških upadov, danes pa je v njem zasebni muzej. (Vir: Kekčevi izleti)
Na Snežnik (1 ura in 45 minut)
Nadmorska višina cilja: 1796 m
Območje: Notranjska
Težavnost: nezahtevna pot
Snežnik leži v južnem delu Slovenije in meji na dve občini - Loško dolino in Ilirsko Bistrico. Zaradi njegove samotarske lega se z njegovega vrha ponuja izjemen razgled. Kot piše na spletni strani Občine Loška dolina je ena od posebnosti te najvišje gore med Alpami in Dinarskim gorstvom njeno rastlinstvo.
Gozdno mejo na Snežniku namesto smrekovega gozda, kot smo vajeni, ustvarja bukov gozd.
Namesto smrekovega gozda, ki prehaja v alpsko trato prek pasu ruševja z macesni, ustvarja gozdno mejo na Snežniku bukov gozd. Drevesa so vedno manjša, zaradi plazov ukrivljena, dokler se posamezne skrivenčene bukve ne vraščajo v zaplate ruševja. Tak prehod gozdne vegetacije v travščino je značilen za Velebit, v Sloveniji pa je najbolj opazen na območju Snežnika. (Vir: Loška dolina)
Do Koče Antona Bavčerja na Čavnu (1 ura in 15 minut)
Nadmorska višina: 1242 m
Območje: Primorska
Izhodišče: Predmeja
Koča Antona Bavčerja, ki stoji na travnati jasi na Čavnu, pogorju Trnovskega gozda, nosi ime po slovenskem domoljubu in planincu Antonu Bavčerju. Pogorje, kjer stoji, zaznamuje izrazit dinarski značaj s številnimi kraškimi pojavi in vegetacijskimi oblikami, ki kažejo na težke vremenske razmere. Na Čavnu raste tudi rastlina, ki je ni nikjer drugje na svetu, rebrinčevolistna hladnikija. (Vir: Gremo v hribe)
Do Vojkove koče na Nanosu (1 ura in 45 minut)
Nadmorska višina: 1262 m
Območje: Notranjska
Izhodišče: Razdrto
S Pleše na Nanosu se ponuja fantastičen razgled na skoraj vso jugozahodno Slovenijo, celo do Furlanije in proti Benetkam.
Vojkova koča stoji na južnem obrobju nanoške planote (dolge 12 in široke šest kilometrov!), v neposredni bližini Pleše. Do nje vodi cela vrsta planinskih poti, z nje pa se vije razgled na skoraj vso jugozahodno Slovenijo, celo do Furlanije in proti Benetkam.
Tisti, ki vam je ljubša strmina, se boste na vrh Nanosa (torej na Plešo) verjetno odpravili po strmi in na nekaterih mestih plezalni poti, preostali, ki se na pohod odpravljate v družbi najmlajših, pa jo na pot lahko mahnete prav tako iz Razdrtega, le da boste ubrali eno lažjih, položnejših poti. (Vir: Gremo v hribe)
Nanos smo v okviru projekta Naj planinska koča predlani obiskali v družbi ameriškega veleposlanika v Sloveniji Brenta Hartleyja.
Do Planinske koče na Krimu (2 uri in 20 minut)
Nadmorska višina: 1107 m
Območje: Notranjska
Izhodišče: Preserje/Dom v Iškem vintgarju
Planinska koča na Krimu stoji na najvišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote. T. i. južnega čuvaja Ljubljanskega barja lahko uzrete s skoraj vseh točk Ljubljane in bližnje okolice, zato je ljub tudi geodetom.
Krim - južni čuvaj Ljubljanskega barja
Krim namreč še danes predstavlja najpomembnejšo trigonometrično točko Slovenije, v letih med 1817 in 1828 pa je bil izhodišče prve izmere zemljiškega katastra današnje Slovenije.
Kar 20 let si ga je lastila nekdanja jugoslovanska vojska, zato je bil vrh takrat za obiskovalce nedostopen. Z osamosvojitvijo Slovenije je ministrstvo za obrambo dom v najem predalo Planinskemu društvu Podpeč-Preserje.
Slovenski potopisec, velik poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja in prvi smučarski učitelj v Sloveniji ter začetnik organiziranega smučanja Rudolf Badjura je Krim označil za ljubljanski Olimp, oprijel pa se ga je tudi vzdevek "ljubljanski vremenski prerok", saj naj bi oblačna kapa okrog vrha napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. (Vir: Gremo v hribe)
Do Zavetišča na Planini nad Vrhniko (60 minut)
Nadmorska višina: 733 m
Območje: Osrednja Slovenija
Izhodišče: Betajnova, "Štirna"
Planina nad Vrhniko velja za hišno gora Vrhničanov. Ponaša se z najnovejšo planinsko kočo v Sloveniji, ki je zrasla s prispevki in prostovoljnim delom prizadevnih domačinov ter članov Planinskega društva Vrhnika, in 21,53 metra visokim razglednim stolpom z imenitnim imenom Stolp ljubezni. Zavetišče na Planini ste lani uvrstili med finaliste akcije Naj planinska koča.
Na Planini nad Vrhniko je zrasel nov planinski dom.
Do Planinskega doma na Jančah (2 uri)
Nadmorska višina: 792 m
Območje: Posavsko hribovje
Izhodišče: Jevnica
Janče so razgledna vzpetina med Zalogom, Jevnico in Litijo. Na najvišji vzpetini, Janškem vrhu, stoji planinski dom, v neposredni bližini pa tudi cerkev sv. Miklavža, ki z nekaj okoliškimi hišami tvori jedro vasice Janče. V bližini cerkve je kapela Marije Rožnovenske, ki so jo leta 1895, ko je močan potres prizadel Ljubljano, postavili Ljubljančani, da bi jih Mati Božja varovala pred takimi nesrečami. Epicenter potresa je bil prav na Jančah.
Planinski dom na Jančah so odprli leta 1959 in ga v spomin na boje, ki so tu potekali med drugo svetovno vojno, poimenovali Planinski dom II. grupe odredov na Jančah. Planinski dom upravlja PD Litija. (Vir: Gremo v hribe)
Tešky bo v okviru projekta Standupmaratonec na Zlatorogovi poti obiskal tudi Domžalski dom na Mali planini in tam izpeljal stand-up nastop.
Do Domžalskega doma na Mali planini (1 ura in 30 minut)
Nadmorska višina: 1534 m
Območje: Kamniško-Savinjske Alpe
Izhodišče: Kranjski Rak/Stahovica
Mala planina je del največje visokogorske pašne planine na slovenskem Velike planine. Njen zaščitni znak so obširne pašne ravni s pastirskimi stanovi, številne vrtače, jame in brezna, planina pa se ponaša tudi s kapelico Marije Snežne, ki je bila leta 1939 postavljena po načrtih arhitekta Plečnika, Preskarjevo bajto, enim redkih ohranjenih pastirskih stanov in sirom trnič. (Vir: Gremo v hribe).
Do Doma v Kamniški Bistrici (2 uri in 30 minut)
Nadmorska višina: 600 m
Območje: Kamniško-Savinjske Alpe
Izhodišče: Stahovica (Koželjeva pot)
Dom stoji v zgornjem koncu alpske doline Kamniška Bistrica, tik nad jezercem, v katerega se iz več izvirov izliva Bistrica. Dolina je ledeniškega izvora in sega v osrčje Kamniških Alp. V bližini doma je Plečnikov dvorec, delo našega arhitekta Jožeta Plečnika, prvotno imenovan Lovska koča kralja Aleksandra (na spodnji fotografiji). Planinski dom upravlja PD Ljubljana Matica. (Vir: Gremo v hribe).
V bližini doma v Kamniški Bistrici stoji Plečnikov dvorec, delo arhitekta Jožeta Plečnika, prvotno imenovan Lovska koča kralja Aleksandra.
Do Planinskega doma na Gospincu (2 uri in 30 minut)
Nadmorska višina: 1491 m
Območje: Kamniško-Savinjske Alpe
Dom na Gospincu stoji v neposredni bližini zgornje postaje krožno-kabinske žičnice na Krvavec. Od doma je lep pogled na pobočja krvavških smučišč in del Kamniško-Savinjskih Alp.
POZOR! Preden se podate v gore, si vzemite čas za:
1. Preverite vremensko napoved. Najdete jo tudi na naši spletni strani na povezavi www.vreme.siol.net.
2. Naštudirajte pot, ki ste si jo zamislili, in pripravite vso potrebno opremo. Več o tem si lahko preberete na povezavi: Brez kompleta prve pomoči, astronavtske folije ter kape in rokavic (tudi poleti) raje ne hodite v gore.
3. Če se znajdete v težavah, pokličite na 112. Če ste priča nesreči, pokličite na 112 in ostanite ob poškodovancu. O ukrepih v primeru helikopterske pomoči si preberite članek Zakaj je nevarno mahati reševalnemu helikopterju?.
