Četrtek, 20. 6. 2019, 20.10
5 let, 1 mesec
Življenje z gorami (2.) - Katarina Zrnić
Koča, do katere je Kopitar prinesel največjo hokejsko dragocenost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,10
13. julij 2014. Datum, ki si ga bo Katarina Zrnič, oskrbnica Koče na Golici, priljubljeni planinski postojanki nad Jesenicami, kamor v maju zaradi travnikov, polnih narcis drejo trume pohodnikov, še posebej zapomnila. Prav na ta dan je namreč Anže Kopitar, svetovno znani hokejist iz Hrušice, na Golico, ki ji je legendarni Ansambel bratov Avsenik posvetil celo skladbo, s helikopterjem pripeljal Stanleyjev pokal, največjo dragocenost v hokejskem svetu.
VIDEO: Katarina Zrnič o življenju in delu oskrbnice
Anže Kopitar je bil glede svojega obiska precej skrivnosten. "Medijem je povedal le, da bo pokal odnesel na goro, ni pa povedal, na katero. Vsi so mislili, da ga bo odpeljal na Triglav, no, ker pa je domačin, ga je prinesel k nam in to kar s helikopterjem," se nepozabnega presenečenja, od katerega bo 13. julija minilo natanko pet let, še zdaj zelo živo spominja Katarina Zrnič, oskrbnica Koče na Golici.
Anže Kopitar je 13. julija 2014 sveti gral hokeja, Stanleyev pokal, s helikopterjem pripeljal na Golico.
"Ko smo zaslišali helikopter, smo najprej mislili, da se je zgodila nesreča, nakar je helikopter pristal, iz njega pa je stopil Anže s svojim očetom in partnerico. Katarina, je dejal, a sem ti rekel, da bom enkrat sem prinesel pokal. Presenečenje je bilo popolno!" se med pripovedovanjem še po toliko letih smeji naša sogovornica. Spomnila se je še, da je Kopi prestižni pokal odnesel še do pastirja na Hrušanski planini, nato pa ga je na ogled postavil na prireditvi v hokejski dvorani Podmežakla na Jesenicah.
Od Kališča do Komne in Kredarice
To je eden njenih najljubših spominov na življenje oskrbnice, pa čeprav jih ima na zalogi še kar nekaj. Povezani so z delom na Kališču, kjer je začela svojo oskrbniško pot, takrat še kot članica PD Kranj, nadaljevala pa je na višjih legah, tudi na Komni in še kako oblegani Kredarici, ki sodita pod okrilje PD Ljubljana - Matica.
"Vedno sem pogledovala proti Mežakli"
"Gore so me vedno privlačile. Prihajam z Jesenic in od tam sem vedno pogledovala proti Mežakli," začne svojo z gorami tesno povezano zgodbo, ki jo predstavljamo v sklopu naše četrtkove rubrike z naslovom Zgodbe oskrbnikov slovenskih planinskih koč.
Čeprav Katarina priznava, da se ne bi branila dela v visokogorju, kjer je sicer raje kot na nižjih predelih, uživa tudi na Golici, gori, ki so ji Avseniki posvetili skladbo Na Golici, brez katere ne mine hokejski obračun v Sloveniji, in ki se lahko pohvali s pridevnikom največkrat predvajane instrumentalne skladbe na svetu. Seveda imajo v koči tudi harmoniko in vsak, ki zna ubrati njene tipke, si jo lahko izposodi in zaigra. Golico je pred kočo zaigral tudi Sašo Avsenik, vnuk pokojnega Slavka Avsenika, in Katarina ne skriva, da je bila to še kako posebna priložnost.
Golica? Dubaj in Monte Carlo v isti sapi.
"Sama pravim, da imamo tukaj Dubaj in Monte Carlo hkrati, saj vidiš, ko je vreme lepo, Julijce in vse do Ljubljane, z vrha Golice tudi do Avstrije. Vse imaš na dlani."
Pravi, da moraš, če želiš biti oskrbnik, imeti rad tako gore kot ljudi, tistim pa, ki mislijo, da bodo v gorah veliko zaslužili, sporoča, naj raje ostanejo doma.
"Tukaj imamo Dubaj in Monte Carlo hkrati, saj vidiš, ko je vreme lepo, Julijce in vse do Ljubljane, z vrha Golice tudi do Avstrije. Vse imaš na dlani."
Najpogostejše vprašanje: A narcise že cvetijo?
Sama v Koči na Golici na nadmorski višini 1582 metrov, do katere se lahko povzpnete kar po osmih smereh, primernih, kot pravi, za od tri- do 85-letnike, preživi pol leta, takrat je to njen dom, pravi. Največji "ruker" pa je seveda v maju, ko se na pobočjih Golice bohotijo narcise in pohodniki res množično derejo na obisk. Takrat tudi telefon v koči nenehno zvoni, vprašanja pa so si enaka kot jajce jajcu: A narcise že cvetijo?
Golica je med zaradi rastišč vrtnic med planinci najbolj priljubljena v mesecu maju, letos pa se je naval zaradi slabega vremena prestavil na junij.
Poleti pogreša majski naval
Čeprav je takrat najhuje - letos se je naval preselil na junij, saj je večino maja deževalo, če ne celo snežilo - pa Katarina v nadaljevanju sezone kar pogreša majski naval.
"Še posebej poleti, ko so Slovenci na morju ali pa se raje odpravijo v visokogorje, takrat res pogrešam maj. Uživam, ko je akcija, ko so ljudje," priznava oskrbnica, ki si želi, da bi se ljudje pred odhodom v gore bolje pripravili na turo in se poučili o vedenju, ki je v gorah edino primerno.
Preberite še:
