Petek, 8. 9. 2023, 19.00
1 leto, 2 meseca
NASVET ZA IZLET V HRIBE (30.)
Mala Mojstrovka, najkrajša tura v skalnati svet Julijcev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,70
Tako lepega vremena za v gore kot ta teden letos še nismo imeli. In treba ga je izkoristiti! Ste že bili na Mali Mojstrovki (2.332 m)? Poglejte v videu ta vrhunski razgled z vrha! Gre za krajšo turo z Vršiča (manj kot dve uri za vzpon), a v kamniti in gruščnati svet visokogorja, zato je pohod nekoliko zahtevnejši.
Parkirišče pri Erjavčevi koči tik pod vrhom prelaza Vršič
Sam se Vršiča poleti izogibam, a tudi na začetku septembra, in to sredi tedna, je bilo na našem najvišjem prelazu obsedno stanje: avtomobili, motorji, kolesarji in za to ozko cesto preširoki avtodomi. Zato je še vedno treba turo začeti zgodaj zjutraj (sončni vzhod je ob pol sedmih), da ni težav s parkiranjem in da je tudi na poti manj pohodnikov. Sam najraje parkiram kar pri Erjavčevi koči pod Vršičem (1.525 m). Pohod je zato nekaj minut daljši, do vrha Male Mojstrovke (2.332 m) je tako približno 800 višinskih metrov.
Pogled z vrha proti Tamarju. Kliknite na fotografijo, da se odpre v polni ločljivosti.
Zaradi visoke nadmorske višine izhodišča je sicer lažja južna pot na Malo Mojstrovko poleti precej oblegana, saj nanjo zahajajo tudi številni (tuji) turisti. A to ne pomeni, da gre za tehnično nezahteven vzpon. Ob dobri obutvi so priporočljive tudi palice in predvsem čelada, saj se podajamo v kamniti svet melišč in tudi pod navpične stene. Krajši odsek je varovan z jeklenicami. S severne strani na Malo Mojstrovko vodi še Hanzova pot, ki pa je zelo zahtevna plezalna smer.
Kako je videti južna pot na Malo Mojstrovko:
Še ena vrhunska tura z Vršiča - zavetišče pod Špičkom:
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Ko se zgodaj zjutraj sonce šele dviga nad gorami.
Prvo melišče in pogled proti grapi, najtežjemu delu poti
Če parkiramo že pri Erjavčevi koči, prečkamo cesto in po gruščnati pešpoti krenemo strmo do naslednje serpentine vršiške ceste. Od tam gremo nato kar po cesti do vrha prelaza. Tam je s tablo označeno razpotje: desno gre pot na Slemenovo špico in proti Hanzovi poti na Malo Mojstrovko, mi pa izberemo levo pot proti Mali Mojstrovki, torej južno pot na naš tokratni cilj.
Prvih nekaj minut se po pešpoti vzpenjamo skozi redek gozd, nato pa pridemo na prvo melišče pod Mojstrovko. Tega prečno prečimo, strmina še ni prehuda, se nam pa že odprejo lepi pogledi nazaj navzdol na prelaz Vršič in navzgor proti Prisojniku, za katerim vzhaja sonce.
V grapi nam pomaga jeklenica (še posebej pri sestopu).
Sledi najzahtevnejši dal vzpona skozi grapo. Tu je teren precej gruščnat in korak ni najbolj stabilen, zato je na steni desno jeklenica, s katero si pomagamo, da lažje premagamo ta približno deset minut dolg in precej strm vzpon (še bolj prav pa jeklenica pride ob sestopu). Tukaj si je že pametno nadeti čelado, saj hodimo pod navpičnimi stenami. Sledi nagrada: čudovit pogled na primorsko stran Julijcev, torej proti zgornji Trenti in Bavškemu Grintavcu, ki s te strani nekoliko spominja na Mangart, zato marsikdo napačno misli, da gleda Mangart.
Na vrhu grape se nam odpre pogled proti Zgornji Trenti in Bavškemu Grintavcu.
Pot nad grapo zavije desno.
Na vrhu grape krenemo desno (ni znaka) in se začnemo vzpenjati v smeri severa. Tu se markacije nekoliko izgubijo, strmina pa še nekaj časa ne popusti. V nekaj minutah dosežemo rob grebena Male Mojstrovke in odpre se nam pogled navzdol na Vršič. Nato se pot za krajši čas položi in umakne levo od grebena. Ko smo znova na soncu, se nam odpre pogled navzgor: desno je Mala Mojstrovka, levo pa Velika Mojstrovka.
Velika Mojstrovka
Za zadnji del vzpona so možnosti pravzaprav tri. Leva pot, ki je najbolj opazna, gre po grapi med obema Mojstrovkama. Gre za melišče, a so tukaj kamni oziroma skale kar velike in sam korak niti ni tako nestabilen. Tik pod sedlom med obema Mojstrovkama je treba nato zaviti v desno in po strmem melišču tik pod vrhom premagati še zadnje višinske metre. Markirana naj bi bila srednja pot, ki gre direktno po melišču navzgor, a je za samo stopnjo najmanj prijetna. Lahko pa krenemo po skalnatem robu grebena (desna pot), kjer se nam ne bo dogajalo "dva koraka naprej, en korak nazaj". Kakorkoli že, po slabih dveh urah dosežemo razgledni vrh Male Mojstrovke.
Izhodišče: Erjavčeva koča pod Vršičem (1.525 m)
Višinska razlika po poti: 800 m
Čas za vzpon: dve uri
Zahtevnost: delno zahtevna pot
Na vrhu so se ta torek preganjale meglice in zakrivale pogled proti Prisojniku.
Samo vrh Mangarta (desno) je kukal iz oblaka.
In razgledi so res vrhunski. Če imamo le srečo z vremenom. Meni so nagajale meglice, ki jih je veter podil sem in tja, zato je bilo tudi nekoliko hladneje, septembra res ne smemo pozabiti tudi na dolge rokave. Sam sem imel najlepši razgled proti Tamarju, Planici in Slemenovi špici. Velika Mojstrovka in Mangart sta se z vrha skrivala v oblaku. V smeri Prisojnika, Triglava in drugih vrhov osrednjih Julijcev pa so se preganjale meglice. Prizor, ki ga ne doživiš vsak dan. Gore nikoli ne ponudijo enake izkušnje.
Sestop opravimo po isti poti, je pa zagotovo potrebne še nekoliko več previdnosti zaradi možnosti zdrsa kot ob samem vzponu. Po turi sledi še ena težka naloga: izbrati kočo za malico, saj jih je na Vršiču kar nekaj (Poštarski dom, Erjavčeva koča, Koča na Gozdu ...). Ob tem idealnem vremenu pa bomo obenem že načrtovali naslednjo turo.
Sestopimo po isti poti, s pogledom v Trento in vse do Kanina (desno v daljavi).
