Petek, 27. 7. 2018, 16.50
6 let, 3 mesece
Naj kotički v slovenskih gorah (2.) – Urša Drofenik
Naj kotički v slovenskih gorah: Po sončni vzhod na Kamniško sedlo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
1
Pri navdušeni pohodnici z Gorenjske marsikdo najde dobro priporočilo, kam jo mahniti. V gorah, seveda. Na Instagramu se njenim več tisoč sledilcem kar bohotijo ujeta gorska doživetja, ki jih do zdaj ni zbrala ravno malo. Nasmejana 32-letna krajinska arhitektka Urša Drofenik ob tem še dodaja, da je s hribi dobro prebuditi Kekca ali pa Hajdi, ki sta v nas. Mi smo jo med drugim vprašali tudi, kje ji je najlepše, česa ne sme pozabiti v nahrbtniku in ali je v gorah že pričakala sončni vzhod.
Kateri so vaši TOP 3 najljubši kotički v slovenskih gorah?
Soriška planina
Soriška planina je atraktivna vse leto, s kolesom, smučmi ali pa le peš. Izhodišče je iz Vrha Bače (1273 m), potem pa se vzpnemo na Možic (1.602 m) ali kateri drugi vrh v okolici. Pot nazaj se vije po mulatjerah mimo lovske hišice do Vrha Bače.
S kolesom mi ta krog vzame približno 3 ure, če pa grem peš, krog malce skrajšam in ga tako končam v dveh urah. Pot je dobro uhojena, na nekaterih predelih sicer malo loviš sapo, ampak je trud na koncu poplačan, saj je razgled čudovit.
Kraslji vrh
Krasji vrh na 1773 m je krasen vrh nad Dolino Soče. V zimskem času je primeren za turno smuko, med poletjem pa se po pohodniški poti odpre čudovit razgled nad vso Soško dolino in Krnsko pogorje.
S hojo lahko začnemo že nad Drežiškimi ravnami (750 m), kjer po dobri ure hoje po lahki označeni poti prispemo na Planino Zaprikraj (1208 m). Od tu nas pot v dveh urah hoje skozi gozd, rušje ter travnata pobočja pripelje vse do vrha, kjer nas čaka prekrasen razgled. Na poti sicer ni nobene koče, lahko pa se ustavimo v dolini s Hišo Polonka ali pa v kampu Lazar. Je pa potem zato vedno težko izbrati med specialitetami Polonke in Lazarjevimi palačinkami (smeh, op. p).
Krožna pot po Kamniško-Savinjskih Alpah
Krožna pot po Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se vije od Planine Podvežak (1500 m) skozi Korošico (1808 m), Lučki Dedec (2023 m), Vodotočno jezero (1850 m) do Planine Podvežak (1500 m).
Od planine Podvežak do Korošice vodi položna označena pot, ki jo je mogoče prehoditi v dobrih dveh urah, nato pa se za še lepši razgled najraje odpravim na Lučkega Dedca, ki se dviga visoko nad Korošico. Od tam pa, da se ne vračamo po isti poti, mimo Veže nazaj do planine Podvežak. Gre za celodnevni izlet, obisk pa priporočam v jesenskih mesecih, ko porumenijo macesni in se vročina umiri.
Kje v hribih ste doživeli najlepši sončni vzhod ali zahod?
Vzhod vsekakor na Kamniškem sedlu. Po zahod pa se najraje odpravim na Mangartsko sedlo ali pa na Soriško Planino.
Katera jed vam v hribih najbolj tekne?
Najraje imam joto, obožujem pa tudi pasulj (premislek, op. p.). Zelo sem bila vesela, ko sem po večernem vzponu s turno opremo prispela na Kočo na Komni, kjer mi ni ustrezalo nič, kar je bilo na meniju, in sva se s kuharico hitro dogovorili, da mi bo naredila mlečni gris z ''benkotom''. Najboljša večerja vseh časov (smeh, op. p.).
Pot v hribe: z družbo ali sami ter zakaj?
Nimam težav iti v hribe sama, čeprav je to res redko, ker je z mano Mona (njena psička, op. p.). Sicer pa sem privrženec manjših skupinic ljudi in pa naključnih srečanj, ko se najdemo v hribih in spontano skupaj nadaljujemo pot. Ne maram velikih skupin ljudi, ker imam v gorah rada mir in se zato tudi izogibam obljudenih krajev.
Prigoda ob obisku slovenskih gora, ki je ne boste pozabili?
Prigod je bilo veliko. Vse so se končale s srečnim koncem, kakšna s kakšno prasko, ''musklfibrom'', žuljem ali dvema, vse pa z nasmeškom, ki ne izgine kar tako. Vsak izlet ima svojo zgodbo. Najbolj pri srcu pa so mi seveda tiste spontane, ko po naključju odkrijem nove poti ali pa se s prijatelji spontano srečamo v hribih.
Tri stvari, ki bi jih v nahrbtniku najbolj pogrešali in ne smejo manjkati na nobeni pohodniški poti.
Prva pomoč, fotoaparat in voda.
Zapisovanje spominov ali fotografiranje? Kaj od naštetega bolj uporabljate, da ovekovečite trenutek?
Fotografiranje je moja strast že od nekdaj, saj rada lovim trenutke v gorah. Občasno tudi opišem kakšen izlet, večinoma pa ostanejo kar kot spomin zame in za tiste, ki so bili z mano ob poti.
1