Sreda, 22. 1. 2025, 17.10
5 ur, 44 minut
Izid knjige Mojstranške veverice
Planinska založba praznuje 130 let Planinskega vestnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Knjiga o Mojstranških vevericah in 130 let Planinskega vestnika - dvojni planinski praznik. Sedijo Mojstranške veverice Janez Dovžan, Janez Brojan, Janko Ažman in Klavdij Mlekuž, stojita urednik knjige in Planinskega vestnika Vladimir Habjan ter strokovni recenzent knjige Žarko Rovšček.
Planinska založba je v Mojstrani predstavila novo knjigo Mojstranške veverice o plezalnih legendah 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Njim je posvečena tudi januarska številka revije Planinski vestnik, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki bo osmega februarja praznovala 130 let.
Planinski vestnik ljubitelje gora razveseljuje že od časa Jakoba Aljaža. Prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla osmega februarja 1895, to je istega leta, ko so na Triglavu postavili Aljažev stolp. Mlado Slovensko planinsko društvo je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Danes Planinski vestnik predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS).
Podpredsednik PZS Martin Šolar je v Mojstrani izpostavil, da je Planinski vestnik glasnik vsega, kar razumemo pod planinstvom. "Pisati, opisati, naslikati in fotografirati gore, planinska doživetja ali našo dejavnost je beleženje dogajanja in tudi prostor kulturnega udejstvovanja, ki je bilo in je še vedno del planinskega poslanstva," so Šolarjeve besede navedli v PZS.
Ob 130-letnici Planinskega vestnika so pripravili tudi modernejšo različico, in sicer e-revijo, ki omogoča branje preko telefona, tablice ali računalnika. Prepričani so, da nova digitalna platforma prinaša bralcem priročen in trajnosten način dostopa do vsebin, hkrati pa omogoča bogatejšo uporabniško izkušnjo. "Planinski vestnik ni zgolj revija - je kronika slovenske planinske zgodovine, obenem pa postaja sodoben medij, ki povezuje tradicijo z inovacijami," so poudarili v PZS.
Januarska številka Planinskega vestnika je posvečena plezalnim legendam iz Mojstrane. Kot so pojasnili v PZS, so se v 60. letih prejšnjega stoletja mladci v Mojstrani in na Dovjem merili in ostrili svoj pogum s plezanjem v domačih stenah, s smučanjem ali skoki v bližnji Planici. Plezalska stremljenja so jih vodila naprej v Durmitor, Dolomite in še dlje. Po zgledu znanih Cortinskih veveric so se poimenovali Mojstranške veverice in tudi sami postali uspešni alpinisti, smučarji, gorski reševalci in organizatorji športnih dogodkov.
Vladimir Habjan, že 24 let odgovorni urednik Planinskega vestnika, in član uredniškega odbora revije Dušan Škodič, urednik za zgodovino.
Leta 2023 se jim je PZS poklonila s priznanjem za življenjsko delo v alpinizmu, sedaj pa so njihove zgodbe zbrane tudi v knjigi. Knjižno izdajo so si zaslužili predvsem zato, ker so v preteklosti močno dvignili težavnost plezanja in nakazali smer razvoja slovenskega alpinizma, je pojasnil urednik Planinske založbe in Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki je zbral in uredil gradivo za knjigo.
Ustanovna četverica Mojstranških veveric so bili leta 1968 Klavdij Mlekuž, Zvone Kofler, Janko Ažman in Janez Brojan, ki so pet let pozneje v svoje vrste sprejeli še Janeza Dovžana in Miho Smoleja. Knjiga vsebuje kronološki pregled njihovih najodmevnejših preplezanih smeri in odprav v Alpah, Himalaji in južnoameriških gorah. V drugem delu knjige pa so zbrani zapisi članov Mojstranških veveric, ki so se izkazali tudi kot mojstrski zapisovalci svojih podvigov.
