Sobota, 9. 12. 2023, 8.48
11 mesecev
Nasveti za varno pot v gore
Pozimi v gore? Predvsem po pameti, ne glede na misel na atraktivne fotografije!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Pogled na zasnežene gore in misel na številne všečke ob atraktivni fotografiji na družbenih omrežjih sta v teh dneh za mnoge mikavna, a treba se je zavedati, da lepote zasneženih gora obiskovalcem prinašajo tudi številne pasti, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije. Obiskovalcem gora svetujejo, naj se v gore podajajo odgovorno in se zavedajo, da zimski obisk spremljajo številne specifike. Od nižjih temperatur, krajšega dne, zaprtih planinskih koč do posebnih snežnih razmer in pogosto tudi močnega vetra, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in poznavanje njene uporabe.
Po podatkih agencije za okolje je nevarnost proženja snežnih plazov trenutno tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici, kar pomeni znatno nevarnost. Težava je napihan sneg, vzorec nevarnosti pa ohladitev po toplem vremenu oz. otoplitev po mrazu.
"Težave, ki se pojavljajo, so predvsem, da sneg ni preobražen in marsikje še ni dobro sprijet s podlago, sploh tam, kjer je ta travnata. Kot posledica vetra nastajajo klože, zbite, trde plošče snega, ki popustijo že ob manjši obremenitvi. Nad 2.000 metri je okrog meter snega, z nižanjem višine pa ga hitro zmanjkuje. Tam se srečamo s poledenelimi zaplatami. Nižje je veliko zapadlega listja, ki se je z veliko količino padavin spremenilo v kašo in je nevaren za zdrs. V prihodnjih dneh se bodo snežne in plazovne razmere hitro spreminjale. Svetujemo redno spremljanje in upoštevanje priporočil. Če je tretja stopnja nevarnosti, odsvetujemo obisk takšnih območij, pri drugi stopnji pa prav tako velja velika previdnost," je trenutne snežne razmere na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije orisal strokovni sodelavec PZS, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Matjaž Šerkezi predstavlja opremo za varno pot v gore v zimskih razmerah, ki pa jo moramo tudi znati uporabljati.
Niso dovolj samo kakovostni planinski čevlji
Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo - cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček, svetujejo na PZS.
Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje in kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in to, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo na zemljevid, čelno svetilko in telefon s polno baterijo, prvo pomoč ter alufolijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.
V gore se podajajte odgovorno, pomembno je postopno nabiranje izkušenj, na turi pa sprejemanje pravih odločitev, ki zagotavljajo največjo mogočo stopnjo varnosti, poudarja generalni sekretar PZS Damjan Omerzu.
Po znanje in izkušnje na ustrezne tečaje
Zasnežene gore privabljajo vse več obiskovalcev, od planincev in alpinistov do turnih smučarjev. Oprema je lažje dosegljiva, prav tako informacije, vendar za varen obisk gora potrebujemo veliko znanja in izkušenj.
"Tudi pozimi je v gorah vse več začetnikov, ki jim priporočamo, naj se udeležijo ustreznih tečajev kompetentnih oseb in gredo v hribe zgolj s primerno usposobljenimi vodniki. V turno smučanje nas vpelje tudi nov in sodoben priročnik Toneta Golnarja Turno smučanje ali druga ustrezna strokovna literatura. Ključna pa je odgovornost vsakega posameznika. Ta vključuje posedovanje ustrezne opreme, znanje njene uporabe in usposobljenost za izbrane ture. Pomembno je postopno pridobivanje izkušenj, začetki vselej s kvalificiranimi inštruktorji ali vodniki, nenehno nadgrajevanje znanja, na koncu pa je treba sprejemati prave odločitve, ki zagotavljajo največjo mogočo mero varnosti," je poudaril generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in vsem položil na srce: "Ne pozabimo, nič ni narobe, če se na neki točki odločimo, da ne gre več varno naprej, se obrnemo in vrnemo v dolino. S tem celo izkazujemo večjo stopnjo zrelosti, izkušenosti in osebne odgovornosti."
Pozimi moramo korak prilagoditi snežnim razmeram, prav tako odločitev, kdaj je čas, da si nadenemo dereze in palice v rokah zamenja cepin, na glavo pa spada čelada. Na fotografiji Klara Kavčič iz mladinske komisije PZS prikazuje ustavljanje s cepinom.
Sploh znate oceniti razmere na terenu?
Šerkezi poudarja, kako pomembno je, da znamo oceniti razmere na terenu, brati plazovne napovedi, imeti ustrezno opremo in jo znati uporabljati, da ne pride do plazu - če pride, pa imamo le 15 minut, da ponesrečenega prijatelja najdemo in izkopljemo.
"Teorija je jasna, v realnosti pa statistika zelo slaba. Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega," je poudaril Šerkezi.
Obvezen del tehnične opreme vsakega gornika je tudi plazovni trojček. Plazovna žolna je namenjena grobemu in plazovna sonda finemu določanju lege ponesrečenca, plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost preživetja v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje.
Šerkezi predvsem turnim smučarjem svetuje uporabo plazovnega nahrbtnika, ki nas v primeru plazu zadrži na plazovini in nam zaščiti glavo, a pri tem opozarja, da to nikakor ne sme biti razlog za dodatno tveganje.
"Predvsem turnim smučarjem svetujemo še uporabo plazovnega nahrbtnika, ki nas v primeru plazu zadrži na plazovini in nam zaščiti glavo, a to nikakor ne sme biti razlog za dodatno tveganje."
Napotki za varnejši obisk gora pozimi
- Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami! O svojih poteh in načrtih obvestite domače.
- Gorniško družbo za izbrane ture izbirajte previdno in premislite, ali so udeleženci ture kos izbranim ciljem. Izogibajte se samooklicanim vodnikom in preverjajte njihove kompetence.
- V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.
- Tura se začne doma z ustrezno celostno pripravo, izbiro cilja in udeležencev, pripravo vse potrebne opreme, spremljanjem vremena in snežno-plazovnih razmer ter celostnim premislekom o vsem potrebnem.
- Že doma preverite delovanje plazovne žolne in po potrebi zamenjajte baterije, na izhodišču preverite delovanje ter jo dosledno uporabljajte.
- Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
- Izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.
- Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj.
- Preverite odprtost planinskih koč (večina visokogorskih in sredogorskih koč je pozimi zaprta).
- Upoštevajte podatke o snežnih razmerah - o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov. Po obilnem sneženju ali otoplitvi še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov.
- Nenehno ocenjujte dogajanje na turi, psihofizično počutje posameznikov, stanje snega, plazovno varnost ter drugo in se ustrezno odzovite na morebitne zaplete oz. težave. Ne pozabite, da so nesreče v gorah navadno posledica zaporedja manjših napak, ki se kopičijo.
- V gore se podajajte odgovorno, pomembno je postopno nabiranje izkušenj, na turi pa sprejemanje pravih odločitev, ki zagotavljajo največjo mogočo stopnjo varnosti.
- Udeležite se ustreznih tečajev za pridobitev znanja in izkušenj, če pa turi sami nismo kos, si priskrbimo ustrezno kvalificiranega vodnika.
- Upoštevajte, da ste v naravi le obiskovalci in da je to svet živali, ki so v tem obdobju še posebej občutljive zaradi pomanjkanja hrane in toliko bolj izpostavljene poškodbam in smrti.
- Vse odpadke odnesite v dolino in jih odložite v za to ustrezne zabojnike. Med odpadki, ki ne spadajo v naravo, so tudi olupki agrumov in banan.
- Alkohol ne spada v gore. Niti za pogum.
