#dopustujdoma
Petek, 10. 7. 2020, 14.50
4 leta, 4 mesece
KAM NA IZLET PO SLOVENIJI (6.)
Slikovita pokrajina, ki vas bo pustila odprtih ust #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,73
Stol je z 2236 metri najvišji vrh Karavank. Vzpon nanj vam bo vzel približno tri ure.
Šesta postaja v naši rubriki Kam na izlet po Sloveniji? se nahaja na najvišji točki Karavank. Stol, ki leži na višini 2236 metrov nadmorske višine in označuje tudi mejo med Slovenijo in Avstrijo, je kljub temu, da leži visoko nad morjem, primeren za družinski izlet (ob primerni fizični pripravljenosti), saj je pot dobro markirana in varna, za vsak prehojen meter pa smo nagrajeni s slikovitimi podobami Gorenjske in sosednjih vrhov.
Letošnje poletje je zaradi trenutnih razmer kot nalašč za obiskovanje slovenskih vrhov, ki nas nagradijo z neverjetnimi razgledi. Eden od takšnih je zagotovo Stol, ki je kljub temu, da spada med slovenske dvatisočake, dostopen brez posebne opreme.
Najbolj priljubljeni poti za vzpon na Stol sta Žirovniška in Zabreška pot, pri obeh pa je izhodiščna točka Valvasorjev dom pod Stolom, ki ste ga bralci v preteklosti že trikrat izbrali za naj planinsko kočo. Žirovniška pot je približno za 20 minut krajša, oba vzpona pa vam bosta okvirno vzela tri ure. Seveda pa je to odvisno tudi od vaše fizične pripravljenosti in števila postankov za občudovanje razgledov, ki se nam odpirajo z vsakim prehojenim višinskim metrom.
Izhodiščna točka je Valvasorjev dom, ki je bil že trikrat izbran za naj planinsko kočo.
Če bo vaša izhodiščna točka Valvasorjev dom, pot na Gorenjsko začnete v smeri Žirovnice in Jesenic. Pot nadaljujemo proti kraju Moste, nato pa se cesta počasi začne dvigati proti Završniškemu jezeru in Valvasorjevemu domu. Strma in na večini delov kamnita pot nas pripelje do naše izhodiščne točke. Na Stol so sicer možni tudi dostopi z Zelenice (štiri ure), z avstrijske strani od Celovške koče (dve uri) ali od Doma na Pristavi na Javorniškem Rovtu (štiri ure).
Nagrada s čudovitimi razgledi
Za vsak prehojen meter nas nagradijo čudoviti razgledi na Gorenjsko in okoliške vrhove.
Pot nas bo najprej vodila skozi gozd, kjer se počasi vzpenjamo, dokler ne pridemo do pobočja pod Monštranco, kjer pot postane nekoliko bolj položna in nagradi s prvimi čudoviti razgledi na Blejsko jezero in Gorenjsko. Nadaljujemo po dokaj strmi poti, pri čemer nekajkrat prečkamo gozd, nato pa se pot še dodatno vzpne. Ves čas nas usmerjajo tudi markacije, za vsak prehojen meter pa nas nagradijo čudoviti razgledi na Gorenjsko in druge vrhove.
Pot se proti koncu znova strmo vzpne in nas vodi nekoliko v desno, potem nas pripelje do razpotja, kjer se držimo poti, ki nas vodi rahlo desno (levo Potoški Stol in Vajnež). Po razmeroma strmi poti kmalu pridemo na greben Malega Stola in prej še Prešernove koče.
Od vrha Stola nas loči še kratek spust, ki nas vodi do sedelca med obema Stoloma, nato pa sledi še približno desetminutni vzpon do najvišjega vrha Karavank, ki nas nagradi z neverjetnim razgledom na Julijske Alpe, zahodni del Karavank, Visoke in Nizke Ture, osrednje Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in na del Gorenjske. Čez vrh in greben Stola poteka tudi državna meja z Avstrijo.
Pot nas vodi do Prešernove koče.
Okrepčilo v koči
Na vrhu Stola se na severu odkrije pogled na Koroško, pod nami je dolina Save, za njo Julijske Alpe s Triglavom, na vzhodu pa se nam odpre pogled na značilne oblike Ratitovca, Snežnika, Lubnika, Šmarne gore, Grintovca, Storžiča in že smo pri bližnjih Karavankah, Košuti, Begunjščici in Vrtači.
Po prehojenih 1055 metrih višinske razlike od izhodišča se lahko okrepčamo v Prešernovi koči, ki leži le malo pod vrhom Malega Stola in je izredno razgleden kraj. Koča, ki je poimenovana po Francetu Prešernu, je bila med drugo svetovno vojno povsem požgana s strani partizanov, da je ne bi Nemci uporabili kot oporišče.
Leta 1966 so sezidali novo, ki stoji še danes. Koča je odprta junija, julija in avgusta ter ob lepem vremenu tudi nekaj dni v septembru. Na južno stran koče se nam pogled odpre proti gorenjski ravnini, ob lepem vremenu pa se vidi tudi do Ljubljane.
Sedelce med Malim in Velikim Stolom.
Zadnji vzpon proti vrhu Stola.
Če se proti Valvasorjevi koči ne želite vrniti po isti poti, lahko s spustom nadaljujemo v smeri Zabreške planine. Ves čas sledimo markacijam, ki nas vodijo do Zabreške planine in planšarije. Kmalu zatem dosežemo Žirovniško planino in nato kaj kmalu tudi naše izhodišče.
Čudoviti razgled iz vrha Stola ...
... ki se razteza na vse smeri.
Preberite še:
