Andraž Šporar, Sporting, lizbonski kaos in veliki čevlji, v katere je stopil

Po nekaj tednih takšnih in drugačnih namigovanj je Andražu Šporarju, najbolj vročemu slovenskemu napadalcu zadnjih let, prejšnji teden le odleglo. Po dveh letih in sijajnih 60 golih, ki jih je zabil za slovaški klub Slovan, je Bratislavo zamenjal za Lizbono, v šest milijonov evrov vrednem prestopu okrepil Sporting, se razvrstil tik pod deseterico največjih nakupov v zgodovini tega kluba (in 12. mesto med slovenskimi nogometaši), se podpisal pod nekajmilijonsko pogodbo, si oblekel dres s številko 90 in v njem medtem že debitiral.

Sanjski dnevi za nekdanjega kapetana Olimpije, ti pa, če kmalu ne bo začel zadevati, ne bodo trajali dolgo. Na 100 dni miru, na katere po nenapisanem pravilu lahko računajo novoizvoljeni politiki, lahko v Lizboni kar pozabi. Če kje, potem miru ne boste našli v Lizboni in v bližini tamkajšnjega nogometnega velikana, ki prisega na zeleno-belo.

Sporting, speči velikan portugalskega nogometa, je namreč v veliki krizi, ki ga tare že nekaj let. Resda je v zadnjih treh letih osvojil tri lovorike, a vse so bile pokalne. Na edino, ki na štadionu Joseja Alvaladeja kaj šteje, naslov portugalskega prvaka, čaka že skoraj dve desetletji. Svojo 18. je osvojil zdaj že daljnega leta 2002, ko je naslov osvojil pod vodstvom Romuna Lazsla Bölönija s petimi točkami prednosti pred Boavisto.

Sporting na naslov prvaka čaka že 17 let. V tem obdobju sta zagospodarila Porto, ki je osvojil 10 naslovov, in Benfica, ki je prišla do sedmih naslovov prvaka. Foto: Reuters

Prvenstvo, v katerem lovorike osvaja samo velika trojica

Da bi bilo za privržence Sportinga vse skupaj še huje, je poskrbelo dejstvo, da sta se od takrat na vrhu izmenjevala zgolj največja tekmeca Levov, kot se glasi vzdevek novega kluba slovenskega napadalca. Porto, ki se ponaša z 28 naslovi, in Benfica, ki je s 37 lovorikami državnega prvaka rekorderka enega od najbolj monotonih nogometnih prvenstev na svetu. Od 85 sta se namreč samo dve sezoni portugalskega prvenstva končali z zmago katerega kluba, ki ne spada v veliko trojico portugalskega nogometa, ki jo Sporting tvori z omenjenima velikanoma. Daljnega leta 1946 je to uspelo Belenensesu, leta 2001 pa Boavisti.

Sporting v portugalskem prvenstvu, odkar je bil nazadnje prvak:

Katastrofalna sezona, ki ne obeta nič dobrega

Ricardo Granada, novinar Recorda Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Kako gre Sportingu v tej sezoni? Nič kaj dobro. Za začetek si je avgusta lani v portugalskem superpokalu privoščil blamažo in proti največjemu tekmecu Benfici izgubil z 0:5. Potem je oktobra v pokalu izpadel proti nižjeligašu Alverci. Pred desetimi dnevi se je po porazu proti Bragi v polfinalu poslovil tudi od možnosti za lovoriko v ligaškem pokalu. Prvenstvo? V drugo polovico sezone je vstopil na tretjem mestu s kar 19 točkami zaostanka za vodilno Benfico in 12 točkami manj od Porta na drugem mestu. Edino tekmovanje, v katerem je za zdaj izpolnil cilje, je liga Europa, v kateri se je uvrstil v izločilne dele.

"Predsednik Frederico Varandas je pod hudim pritiskom navijačev, saj so rezultati res slabi. Cilj ostaja drugo mesto v prvenstvu, ki prinaša ligo prvakov, in priti čim dlje v ligi Europa, tako pravi tudi trener Silas, a ne bo lahko. Sploh zaradi tega, ker ima Sporting do konca sezone precej zahteven razpored. Proti vsem najboljšim klubom bo namreč igral v gosteh," nam je najprej povedal Ricardo Granada, novinar portugalskega športnega dnevnika Record, in takoj povedal, da navijači Sportinga od svojega 11. najdražjega nakupa v zgodovini kluba pričakujejo ogromno.

"Sporting nujno potrebuje zadetke, navijači pa jih pričakujejo od Šporarja, za katerega so v klubu odšteli nenavadno veliko denarja. Sploh glede na to, da finančno stanje Sportinga ni najbolj rožnato, je bil marsikdo presenečen, da so v klubu plačali toliko. Za večino navijačev je bil neznanka, tudi za nas novinarje, a seveda vemo, kako dobro je igral za Slovan in koliko golov je zabil zanj. Navijači pričakujejo, da bo te številke tukaj vsaj ponovil," je povedal novinar lizbonskega športnega dnevnika, ki izhaja že od 1949 in svoj prostor namenja skoraj izključno nogometni tematiki.

Najdražji nakupi v zgodovini Sportinga:

Na plečih bo nosil glavno breme napada Sportinga

Šporar je za Sporting medtem že debitiral, ko je pri ponedeljkovi prvenstveni zmagi nad Maritimom z 1:0 pred 13 tisoč domačimi navijači na štadionu Sportinga na igrišče prišel nepričakovano hitro. Po 15 minutah, ko je zamenjal poškodovanega brazilskega napadalca Luiza Phellypa.

V majici Sportinga je debitiral v ponedeljek in pri zmagi nad Maritimom z 1:0 odigral 75 minut. Foto: sporting.pt

"Navijači so mu pripravili topel sprejem in ga z aplavzom nagradili že na ogrevanju. Takoj, ko je prišel na igrišče, bi ob prvem dotiku žoge skoraj zadel. Dobro se je znašel, pokazal je veliko želje, tehničnega znanja in se dobro gibal po igrišču," je Šporarjevih prvih 75 minut v majici Sportinga opisal Granada in napovedal, da lahko slovenskega reprezentanta v nedeljo, ko Lizbončane čaka gostovanje pri Bragi, ki jim na petem mestu z zgolj dvema točkama zaostanka diha za ovratnik, pričakujemo v začetni enajsterici.

"Da, to se bo skoraj zagotovo zgodilo. Phellype se je poškodoval in v tej sezoni več ne bo igral, edini preostali napadalec Pedro Mendes je še mlad, tako da bo zdaj prva izbira zagotovo Šporar, ki lahko pričakuje veliko priložnosti za igro. Navijači od njega pričakujejo veliko golov. Po tem, kar je pokazal v prvih minutah igranja za Sporting, upravičeno," je nadaljeval Granada in povedal, da trener Silas igra z zgolj enim napadalcem in se odloča za sistem 4-3-3 oziroma 4-2-3-1, v katerem bo položaju najbližje nasprotnikovim vratom v prihodnosti zagotovo rezerviran za Šporarja.

"Silas teži k temu, da dominira v igri in si želi zabiti čim več golov, a Sportingu v zadnjem obdobju ne gre najbolje. V obrambi prejema veliko golov, v napadu pa zabija bolj malo. Navijači upajo, da se bo to zdaj s Šporarjem spremenilo," je na to, kaj čaka slovenskega napadalca, ki bo v Lizboni po dolgotrajni pogodbi do junija 2024 služil približno milijon evrov na leto, namignil redni novinarski spremljevalec Sportinga.

Za klub Slovan je v 78 nastopih zabil 60 golov. Podobne številke od njega pričakujejo tudi navijači Sportinga. Foto: Reuters

Če bo želel prepričati, bo moral vsaj ponoviti številke iz Slovana

Sploh zdaj, ko je za 55 milijonov evrov v Manchester United iz Sportinga odšel z naskokom največji zvezdnik kluba Bruno Fernandes, s 15 goli najboljši strelec Lizbončanov v tej sezoni, bo novopečeni napadalec zeleno-belih pod pritiskom. "Da, še bolj kot zaradi visoke odškodnine bo pod pritiskom zaradi zapuščine, ki so jo tukaj pustili številni napadalci pred njim. Nazadnje Bas Dost," je to, kaj čaka Šporarja, poskušal opisati Granada in govoril resnico.

Če bo novi napadalec Sportinga hotel zadovoljiti svoje zdajšnje navijače, bo moral verjetno vsaj ponoviti številke, s katerimi je navduševal pri Slovanu. Najboljši strelci zeleno-belih so v zadnjih treh sezonah namreč vselej presegli številko 30 golov. Islam Slimani jih je v sezoni 2015/16 zabil 31, Nizozemec Bas Dost sezono za tem še pet več, Fernandes, ki sicer sploh ni napadalec, se je v prejšnji sezoni ustavil pri številki 33.

Še bolj strah zbujajoč pa je pogled na imena, ki so na štadionu Joseja Alvaladeja za gole skrbela v preteklosti. Ne samo Luis Figo in Cristiano Ronaldo, dobitnika zlatih žog, ki sta nase prvič resneje opozorila prav pri Sportingu, za Lizbončane so v zgodovini igrali še številni sijajni napadalci in dobitniki raznih pomembnih individualnih priznanj. Ni dvoma. Najboljši slovenski napadalec je stopil v zelo, zelo velike čevlje.

Kdo vse je navduševal v napadu Sportinga?

Luis Figo, dobitnik zlate žoge leta 2000, je majico Sportinga nosil med letoma 1989 in 1995. Foto: Reuters Ob dveh najbolj znanih, na katere so v Lizboni tudi najbolj ponosni, Ronaldu in Figu, je skozi Sporting zakorakala še kopica sijajnih napadalcev, ki so za seboj pustili fantastične številke in v povprečju zabijali skoraj gol na tekmo.

Med letoma 1933 in 1945 je Manuel Soeiro v 104 nastopih zmogel doseči 99 golov. Med letoma 1937 in 1949 je Fernando Peyroteo zmogel neverjetnih 332 zadetkov v 197 nastopih.

Z odlično statistiko je med letoma 1946 in 1959 postregel tudi Manuel Vasques, ki je dosegel 191 golov v 278 tekmah, v istem obdobju je v letu manj 133 golov v 204 nastopih dosegel Joao Martins. Ernesto Figueiredo (1960-1968) se je ustavil pri številki 101 v 155 nastopih.

Cristiano Ronaldo, petkratni dobitnik zlate žoge, je največje ime, ki je nosilo dres Sportinga. Foto: Reuters Argentinec Hector Yazalde (1971-1975), ki je leta 1974 kot član Sportinga prišel do zlatega čevlja, je v 104 nastopih zabil prav toliko golov, Manuel Fernandes (1975-1987) je prišel do 191 zadetkov v 325 nastopih, Rui Jordao (1977-1987) je zabil 137 golov v 207 tekmah, Jorge Cadete, ki je bil udarni napadalec Sportinga za njim, v Lizboni je igral med letoma 1987 in 1996, je prišel do 80 golov v 203 nastopih.

Zeleno-beli dres je nosil tudi Nigerijec Emmanuel Amunike, ki je v Lizboni leta 1996 postal afriški nogometaš leta, zlati čevelj je pri Sportingu osvojil še en sijajni brazilski napadalec Mario Jardel leta 2002, ta je zabil kar 67 golov v 62 tekmah za Sporting, bogato statistiko pa so za seboj pustili tudi napadalci, ki so prišli za njimi. Brazilec Leidson je med letoma 2003 in 2011 prišel do 173 golov v 313 nastopih, Alžirec Slimani do 57 v 109 nastopih, zadnji sijajni napadalec Sportinga pa je bil Dost, ki je med letoma 2016 in 2019 v 127 tekmah zbral 83 golov.

Sportal Vzpon in padec Super Maria: od 55 golov na sezono do odvisnosti od drog

Leta 2018 se je zgodil največji incident v zgodovini kluba

"Vsi pričakujejo, da bo Andraž nadaljeval tradicijo tukajšnjih napadalcev. Preprosto bo moral zadevati, če želi zadovoljiti velika pričakovanja navijačev Sportinga, ki so včasih celo prevelika. Res je, da je zgodovina Sportinga zelo bogata, a dejstvo je tudi to, da je v zadnjih letih močno oddaljen od mesta, na katerem je bil nekoč," je to potrdil Granada, s katerim smo za konec nekaj besed namenili še pestremu dogajanju pri Sportingu in okoli njega v zadnjih letih, saj je šlo nekajkrat celo tako daleč, da je končalo na straneh črne kronike. Ne samo na Portugalskem, ampak tudi po vsem svetu.

Navijači Sportinga veljajo za zelo vročekrvne. Leta 2018 so zakuhali incident, ki ga v Lizboni pomnijo še danes. Foto: Reuters

Še je svež spomin na konec sezone 2017/18, ko se je v času takratnega prvega moža kluba Bruna de Carvalha maja 2018 zgodil velik incident. Napetost med takratnim predsednikom, ki je grozil številnim okoli sebe, nogometaši, ki so zaradi tega nekaj časa celo stavkali, in navijači, ki so bili seveda nezadovoljni ob slabih rezultatih, je eksplodirala, ko je okoli 50 zamaskiranih navijačev v Sportingovem centru za treninge s kiji napadlo nogometaše in takratnega trenerja Jorgeja Jesusa.

"Ta incident je verjetno najbolj grozna stran Sportingove zgodovine. Po tem incidentu je moral Carvalho oditi, izgubil pa je tudi članstvo v klubu. Prejšnji predsednik je bil zelo kontroverzen. Pogosto se je oglašal v javnosti in prek družabnih omrežij, največkrat na neprimeren način, in na široko razglabljal o klubskih težavah. Zaradi tistega dogajanja nekateri akterji še danes hodijo po sodiščih. Nekateri nogometaši, ki so bili takrat zraven, pravijo, da še danes čutijo duševne posledice zaradi tega, kar so takrat doživeli," se je novinar Recorda spomnil na nečedno dogajanje izpred leta in pol, ki je odneslo takratnega predsednika Carvalha in odprlo vrata zdajšnjemu, 43. predsedniku v zgodovini Sportinga Federicu Varandasu.

Ni se treba bati, da bi se kaj takega ponovilo, ampak ...

Zanimivo, tudi on ima, odkar je prišel na čelo kluba, nekaj težav s tremi navijaškimi frakcijami, ki navijajo za Sporting, a se naš sogovornik ne boji, da bi lahko Šporar in soigralci doživeli kaj podobnega. "Ne, ne verjamem, da se kaj takega lahko ponovi. To je nekaj, kar se ni zgodilo še nikoli v portugalskem nogometu na sploh, in upam, da se nikoli več ne bo. Zdajšnji predsednik je v komunikaciji z javnostjo precej bolj umirjen in normalen," pravi Granada o dogajanju v klubu in okoli njega, to je v zadnjem obdobju precej kaotično.

V zadnjih letih so nogometaši Sportinga doživeli veliko razočaranj. Foto: Reuters

Da je res tako, priča tudi pogled na zgodovino imen javno najbolj izpostavljenih funkcij v klubu. Zdajšnji predsednik je že šesti v tem tisočletju, zdajšnji trener pa že šesti, ki se je zvrstil na vroči klopi Sportinga od junija 2018, ko jo je po treh letih zapustil eden od uspešnejših portugalskih trenerjev Jesus. Eden med njimi, Srb Siniša Mihajlović, je bil Sportingov trener celo tako malo časa, da ni vodil niti ene njegove tekme.

"Portugalska je nogometna država, v kateri je nogomet z naskokom številka ena. Imamo in imeli smo odlične trenerje in tudi odlične nogometaše. Odkar smo leta 2016 postali evropski prvaki, je nogomet še bolj priljubljen. Nogomet ima pomembno vlogo v vsakdanjem življenju Portugalcev, Sporting pa je član velike trojke tukajšnjega nogometa. Njegovi nogometaši so vselej pod pritiskom. Zdaj ko ni naslovov, še toliko bolj. Če ni uspehov, nogometašem Sportinga ni lahko," je za konec še povedal Granada in dal vedeti, da je pred Šporarjem vse prej kot lahka naloga, če želi postati še tretji slovenski nogometaš, ki bo na Portugalskem pustil globok pečat.

Zlatko Zahović je na Portugalskem okroglo desetletje navduševal kot član Benfice, Porta in Vitoria Guimaraesa. Foto: Reuters

Dva Slovenca sta na Portugalskem že pustila svoj pečat

Dvema je to že uspelo. Zlatku Zahoviću, ki je na Portugalskem igral za tri klube (Vitoria Guimaraes, Porto, Benfica) in Janu Oblaku (Benfica), seveda. "Tukaj se ju še danes vsi dobro spomnijo. Zahović je igral pomembno vlogo v vseh treh klubih, katerih član je bil, in je bil velik zvezdnik, Oblak pa je že pri Benfici dokazal, da je zagotovo eden od najboljših vratarjev na svetu. So mu pa navijači malce zamerili, ker je v Atletico Madrid odšel precej hitreje, kot so pričakovali," je za konec še povedal odličen poznavalec dogajanja v Sportingu, ki se lahko pohvali tudi s precej bogato evropsko zapuščino.

Odigral je že 62 evropskih sezon, od tega kar 21 v ligi prvakov. Največji evropski uspeh je dosegel leta 1964, ko je zmagal v takratnem pokalu pokalnih zmagovalcev. Najbolj boleč poraz je zagotovo doživel leta 2005, ko je izgubil finale lige Europa na svojem štadionu proti moskovskemu CSKA, ki je v drugem polčasu prišel do preobrata in zmage s 3:1. Nazadnje je v Evropi nase malce bolj opozoril v sezoni 2017/18, ko se je prebil do četrtfinala lige Europa, v katerem je izgubil proti Oblakovemu Atleticu Madridu, ki je bil pozneje zmagovalec tekmovanja. V tem je Sporting zelo daleč prišel tudi v sezoni 2011/12. Ustavil se je še v polfinalu.

Sporting se je naslova portugalskega prvaka nazadnje veselil leta 2002. Foto: Reuters

Evropa je edina, ki lahko reši sezono

Zdi se, da je prav liga Europa edina pot do uspeha v sezoni 2019/20. V njej bo po novem lahko računal tudi na Šporarja, ta se v tem tekmovanju v tej sezoni počuti odlično. Za Slovan je v njem zabil kar pet golov in je drugi na lestvici strelcev. Seveda upa, da bo svoj evropski strelski izkupiček dopolnil že 20. februarja, ko ga z novimi soigralci čaka prva tekma šestnajstine finala proti turškemu Istanbul Basaksehirju. In seveda upa, da bo do takrat na njegovem strelskem računu že nekaj zadetkov v zeleno-belem dresu. V Ljubljani, v barvah Olimpije, se je v takšni opravi znašel odlično. Kako pa bo dobrih dva tisoč kilometrov stran, v Lizboni?

Lovorike Sportinga Lizbone: