konferenčna liga
NK Olimpija
Sreda, 12. 2. 2025, 19.00
1 ura, 54 minut
Zadnje gostovanje Olimpije pri Borcu za točke
Boleč spomin na Banjaluko, legenda Olimpije hitro odšepala z igrišča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
Nogometaši Olimpije so se za točke nazadnje v Banjaluki na uradni tekmi potegovali daljnega leta 1990.
Nogometaši Olimpije bodo v četrtek odigrali zgodovinsko evropsko tekmo v Banjaluki. Nazadnje so pri Borcu na uradni tekmovalni tekmi gostovali pred 35 leti, ko je bilo marsikaj drugače. Takrat sta se kluba iz Ljubljane in Banjaluke spadala pod isto državo in se potegovala za točke v prvi jugoslovanski ligi. Nič kaj prijetne spomine na dvoboj ima nekdanji veliki up slovenskega nogometa Stanislav Komočar.
Ko se je Olimpija nazadnje na Mestnem stadionu v Banjaluki potegovala za točke, je nastopala še v prvi zvezni jugoslovanski ligi. Tako je 25. novembra 1990 v 15. krogu gostovala pri Borcu, iz mestu ob reki Vrbas pa se vrnila brez točk. Borac je premagal zmaje z 2:0, spomladi prekrižal načrte Olimpiji tudi za Bežigradom (2:1) in sezono 1990/91, še zadnjo v rajnki Jugoslaviji, v kateri so nastopili tudi klubi iz Slovenije in Hrvaške, končal na rekordno visokem petem mestu.
V sezoni 1990/91 je bila najboljša v Jugoslaviji Crvena zvezda, ki je nato postala še evropski prvak.
Najboljša je bila beograjska Crvena zvezda, ki je takrat postala tudi evropski in svetovni prvak, pokalni naslov pa je po zaslugi Hajduka romal v Split. Olimpija je sezono končala na 14. mestu in si tako zagotovila obstanek, a po razpadu skupne domovine ni več nikoli nastopila v tej ligi. Pridružila se je slovenskem prvenstvu in začela novo poglavje, ki ga je oplemenitila s številnimi lovorikami, pod največje uspehe v Evropi pa se je podpisala ravno v tej sezoni, kjer lahko evropsko pravljico z dobrim rezultatom v Banjaluki še podaljša.
Komočar: Izvajal sem kot, nato pa ...
Legendarni slovenski nogometaš Stanislav Komočar se zadnjega gostovanja Olimpije v Banjaluki ne spominja po najlepšem.
Nazadnje so se zeleno-beli, ko je bilo govora o uradni tekmi, na Mestnem stadionu v Banjaluki potegovali za točke 25. novembra 1990. Izgubili so z 0:2, moštvo je vodil Miloš Šoškić, dvoboj pa je zaznamovala hitra poškodba Stanislava Komočarja.
Napadalec, ki je v tistem obdobju spadal med najbolj nadarjene v Jugoslaviji, za njim pa je bilo manj uspešno dokazovanje pri zagrebškem Dinamu, ni imel sreče. V bolečinah je zapuščal igrišče že po 19 minutah, nato pa so gostitelji do konca prvega dela dosegli dva zadetka, povedli z 2:0 in prednosti do konca srečanja niso več izpustili iz rok.
"Ne spomnim se veliko. Razen tega, da je bolelo," se je zasmejal Komočar, ko smo ga spomnili na zadnje prvenstveno gostovanje Olimpije v Banjaluki. "Žal sem si takrat še enkrat poškodoval koleno. Izvajal sem kot, nato pa stopil v luknjo. Vsaj mislim, da je bilo tako," je zatrdil nekdanji up slovenskega nogometa, ki je v prvi jugoslovanski ligi v zeleno-belem dresu zaigral že pri 16 letih, nato pa hitro sprejel ponudbo Dinama in se preselil v Zagreb. Najstniška leta je tako prebil v Zagrebu, kjer se je pri Dinamu družil z zvezdniki, delil slačilnico tudi s Srečkom Katancem, a pod taktirko Miroslava Ćira Blaževića zaman iskal pot do uresničenja sanj. Leta 1990 se je dokončno vrnil v Slovenijo, pozneje tudi stavkal pri Olimpiji, nato pa ob začetku vojne agresije na domovino oblekel uniformo. Postal je vojak, to je postal njegov profesionalni kruh, pred leti pa je na eni izmed mednarodnih misij z vozilom zapeljal na mino v Afganistanu. Več o tem in njegovi karieri nam je pred leti predstavil v izčrpnem pogovoru v rubriki Druga kariera.
Zadnje gostovanje Olimpije v Banjaluki:
Borac : Olimpija 2:0 (2:0)
25. november 1990, 1. ZNL, 15. krog, Mestni štadion v Banjaluki, 4000 gledalcev, sodnik: Mirko Simić (Kruševac)
Strelca: 1:0 Buvač (25), 2:0 Šušić (32)
Borac: Jakovljević, Malbašić, Mataja, Bilbija, Bogdan, Špica, Šašivarević, Buvač, Alar (od 87. Šarčević), Šušić, Glavaš (od 84. Knežević). Trener: Popović
Olimpija: Varvodić, Štok, Podgajski, Da. Vrabac, Zečević, Čeh, Šeparović, Tešić (od 84. Perica), Di. Vrabac, Boban, Komočar (od 19. Lorger). Trener: Šoškić
Komočar je tako na zadnjem gostovanju Olimpije pri Borcu pred 35 leti odigral le 19 minut, nato pa ga je zamenjal Tomaž Lorger. Postavo Olimpije so na tisti tekmi, podatke nam je posredoval marljivi kronist dogajanja pri ljubljanskem klubu OptaŽabar, sicer sestavljali Varvodić, Štok, Podgajski, Da. Vrabac, Zečević, Čeh, Šeparović, Tešić (od 84. Perica), Di. Vrabac, Boban in Komočar (od 19. Lorger). Nastopala sta tako tudi brata Dinko in Damir Vrabac, pa poznejši kapetan slovenske reprezentance Aleš Čeh, starejši brat hrvaškega asa Zvonimirja Bobana, Dražen Boban in tako naprej.
Na Mestnem stadionu v Banjaluki bi se lahko v četrtek zbralo okrog deset tisoč ljubiteljev nogometa.
Dvoboj si je v Banjaluki ogledalo okrog štiri tisoč ljubiteljev nogometa. V četrtek jih bo veliko več, stadion, ki uradno sprejme nekaj več kot deset tisoč gledalcev, naj bi bil zelo poln. To tudi ne bi presenetilo, saj bosta tako Borac kot tudi Olimpija odigrala zgodovinsko tekmo. Prvo v spomladanskem izločilnem delu evropskega tekmovanja.
Če bi Olimpija v konferenčni ligi gostovala v petek, ravno na praznik zaljubljenih, in ne v četrtek, bi prišlo do neverjetnega plesa številk. Med to in zadnjo tekmo Olimpije v Banjaluki (25. november 1990), odigrano še v sklopu prve zvezne lige v Jugoslaviji, bi namreč minilo natanko 12.500 dni oziroma okroglih 300.000 ur. Ali 18 milijonov minut.
