Če bi hotel, ga ne bi mogel pozabiti

Le še nekaj ur nas loči do začetka evropskega prvenstva, ki bo letos v Ukrajini in na Poljskem. Tam žal ne bo slovenske izbrane vrste, ki še vedno ostaja pri enem nastopu na zaključnem turnirju najboljših evropskih reprezentanc. Iz leta 2000, ko je nastopala v Belgiji in na Nizozemskem. Da se je znašla tam, je v veliki meri pripomogel Milenko Ačimović. Kdo se ne spomni prve tekme dodatnih kvalifikacij proti Ukrajini v Ljubljani. Na semaforju izid 1:1, pri žogi gostujoči vratar Aleksander Šovkovski, ki jo je poslal proti sredini. Nekaj metrov pred črto, ki označuje sredino, jo je sprejel zlati deček slovenskega nogometa, jo malce umiril, ustrelil in … gol! Trenutek, ki se je za vedno vtisnil v spomine slehernega navijača Slovenije. Trenutek, ki je za vselej zaznamoval tudi našega tokratnega sogovornika.

''Jaz tega gola ne bom nikoli pozabil, navijači pa očitno še manj. Kjerkoli sem bil, vselej so me vsi spraševali o njem. Tudi v tujini. Ne mine intervju, v katerem ne bi bilo govora o tem golu. Se mi zdi, da tega gola ne bi mogel pozabiti niti, če bi hotel,'' je o golu stoletja, kot so ga poimenovali mnogi, povedal danes 35-letni nekdanji nogometaš, ki je na igrišče na tisti tekmi prišel ob polčasu, z zmagovito mojstrovino pa postregel sedem minut pred koncem tekme.

''Treba je poizkusiti. Jaz sem in žoga je šla v gol. V tistem trenutku je bil vratar 30 metrov od svoje črte. Žoge ni model udariti drugam kot tja, kjer sem stal jaz. Ko je prišla do mene, mi ni preostalo drugega, kot da streljam. Pozneje sem podobno poizkušal še enkrat, morda dvakrat, Pa ni šlo. Spomnim se, da me je pri enem izmed strelov nasprotnikov vratar čakal, žogo z lahkoto ujel in se mi smejal v obraz ter rekel: 'Kaj pa misliš, da mi ga boš zabil s sredine igrišča?' Ampak enkrat ti uspe. In ljudje se tega gola seveda spomnijo. Spomnim se ga tudi jaz. Toliko časa je že minilo, o njem pa se še vedno govori,'' še pravi legendarni nekdanji reprezentant, ki je na slovenskem dresu nosil številko 18, in dodaja: ''Sem in tja si še kdaj pogledam ta zadetek, na youtubu, sicer pa nisem ravno tak, da bi se tega zadetka preveč spominjal. Predvsem drugi so tisti, ki se radi pogovarjajo o njem, tako da mi ne preostane drugega.''

Euro je bil nočna mora

Na evropskem prvenstvu, na katerem je Slovenija osvojila dve točki in se hitro poslovila od tekmovanja, je seveda tudi dobil priložnost za igro. A tisto prvenstvo se je zanj končalo veliko slabše, kot je pričakoval.

Bil je član beograjske Crvene zvezde in si bolj kot karkoli želel, da bi navdušil prav na prvi tekmi proti Jugoslaviji v Charleroiju. A izšlo se je povsem drugače. Tekma proti Jugoslaviji je bila zanj prava nočna mora. Začel jo je na klopi in na igrišče pritekel v 64. minuti. Pri vodstvu Slovenije s 3:0 in nekaj minut po izključitvi Siniše Mihajlovića v vrstah Jugoslavije. Nato šok. Od 67. do 70. minute so Jugoslovani zabili tri gole in zmaga, ki je bila že praktično zagotovljena, je bila zapravljena. Pri porazu proti Španiji je igral le osem, pri remiju z Norveško pa sedem minut. Euro izpred dvanajstih let zagotovo ni bil tak, kot si je želel. ''Seveda, da ni bil. Takrat se je res izšlo tako, da bi bilo morda celo bolje, če sploh ne bi igral. Praktično sem izpadel krivec za to, da nam ni uspelo. Eura 2000 se, vsaj kar se mene tiče, zagotovo nerad spominjam,'' pravi Ačimović.

''Kljub vsemu je bil nastop na evropskem prvenstvu nekaj posebnega. Takrat nam je prvič uspelo. Prvič smo nastopili na velikem tekmovanju, kar je seveda trenutek, ki ga ne pozabiš nikoli. Nam je bilo pred odhodom na Euro lepo. Ko tako majhna reprezentanca, kot je Slovenija, pride na veliko tekmovanje, imaš pač občutek, da si svoje že naredil. Nismo pod pritiskom, kot so nekatere velike reprezentance. Lahko smo le uživali v nogometu. Vse, kar smo naredili, je bil dodaten plus,'' je izkušnjo z igranjem na evropskem prvenstvu z zanimivim razmišljanjem zaključil nogometaš, ki je v dresu Slovenije zabil 13 golov na 73 tekmah.