konferenčna liga
Nedelja, 16. 3. 2025, 8.00
15 ur, 7 minut
Nekdanji kapetan Celja o tem in onem
Denis Popović odprl srce ob podvigu Rierove čete: Vedno bom navijal za Celjane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Nekdanji slovenski reprezentant Denis Popović je navdušen nad dosežkom nekdanjih soigralcev, ki so Celje popeljali med osem najboljših v konferenčni ligi in poskrbeli za zgodovinski dosežek.
Nogometaši Celja so v četrtek ustvarili vrhunski evropski dosežek, preboj v četrtfinale konferenčne lige, za katerega jim od srca čestita tudi Denis Popović. Nekdanji kapetan Celja je lani uresničil sanje in v svojem rojstnem mestu ponosno dvignil v zrak "kanto", nato pa se jeseni, ko se je iz Francije vrnil Albert Riera, razšel s slovenskim prvakom in preselil v Koper. Kako 35-letni zvezni igralec, eden zadnjih "romantičarjev" v 1. SNL, doživlja celjski podvig v Evropi, kakšne cilje ima s Koprom in kako dolgo bo še vztrajal na zelenici?
O zgodovinskem uspehu nogometašev Celja, ki so ga ustvarili na nepozabni četrtkovi tekmi proti Luganu v Thunu, na kateri je padlo kar devet zadetkov …
To je bila res odlična tekma za gledalce. Vsi skupaj smo lahko le uživali. Doseženih je bilo ogromno zadetkov, na koncu pa se je za Celje končalo srečno. Prekrasno. To ni bila zgodovinska zmaga le za Celjane, ampak za ves slovenski nogomet. V dveh tekmah proti Luganu so si zaslužili to napredovanje. V prihodnosti jim želim še veliko sreče. Morda jim pripomore, da bi se v Evropi prebili še dlje. Vsekakor imajo za to možnosti. Če pa bodo izpadli v četrtfinalu konferenčne lige, bodo lahko vseeno zelo ponosni nase, saj so Slovenijo v Evropi predstavljali z dobro igro.
O mojstrskem zadetku Svita Sešlarja, ki je v Thunu kot prvi zatresel mrežo Lugana …
To je bil čudovit zadetek. Svit Sešlar je moj tip igralca. Rad imam takšne igralce, ki premorejo potezo več. Na igrišču preprosto vidi več od drugih. Pri samem golu je dokazal, da ni potrebna le moč, ampak predvsem občutek. Točno je vedel, kje je, in žogo udaril tako, da je dobil vratarja na napačni nogi. Svit je izstopal zaradi te poteze, a moram poudariti, da je odigrala dobro vsa ekipa.
Svit Sešlar se je v Thunu izkazal z mojstrskim zadetkom, s katerim je v 40. minuti izenačil na 1:1. Celjani so do konca prvega dela prejeli kar dva gola, a vseeno napredovali.
O celjski ekipi in njeni moči v Evropi …
Žan Karničnik igra zadnje dve leti vseskozi odlično. Mark Zabukovnik je postal steber ekipe, v zvezni vrsti je izvrsten tudi Tamar Svetlin, Armandas Kučys je odličen napadalec, ki zna zabiti že iz polpriložnosti.
Celje je videti zelo dobro v Evropi kot ekipa. S svojim načinom igre prisili tekmeca, da se brani in pri tem dela napake. Celjani hitro kaznujejo tekmeca. Mogoče malce "šepa" obramba, a verjamem, da lahko v nadaljevanju sezone to še popravijo.
Do naslednje evropske tekme, ko bo 10. aprila v Celju gostovala Fiorentina, je še nekaj časa. To bo pravi spektakel. Lepo je bilo dan po tekmi v Švici prebirati novice, kako je vzhodna tribuna že razprodana. Zdaj se urejajo zadeve, da bi šla Uefa nasproti še za zahodno tribuno. Upam, da ji bodo prižgali zeleno luč. To je dokaz več, kako bi vsi želeli priti na tekmo s Fiorentino. Vsi vemo, kako velik klub je to. Iz katere lige prihaja, kdo igra za njo … To bo izjemen spektakel. Celje, mesto in navijači si ga zaslužijo.
O tem, ali kot rojeni Celjan čuti nogometno evforijo v knežjem mestu …
Iskreno povedano se čuti poseben naboj. Vidi se, da živi Celje svoje sanje. Da se je končno na evropski trg prebil tudi v nogometu, ne le v rokometu. To je nekaj novega za Celje. In velik uspeh za mesto, za sam klub in slovenski nogomet.
Lani je uresničil sanje, saj je v rojstnem mestu kot kapetan Celja povzdignil v zrak "kanto".
O izpadu Lugana, švicarskega prvoligaša, ki ga je dobro spoznal pred leti, ko je nastopal v dresu Züricha …
Treba je biti realen in priznati, da je Celje v Evropi videti zelo dobro. Vsa čast fantom. Dokazali so, da se lahko kosajo tudi z na papirju boljšimi tekmeci od sebe. Kar zadeva Lugana, se mi zdi, da ni podcenjeval Celjanov. Igral sem v Švici za Zürich. Švicarska liga je močnejša od naše, to je res. Ima večjo kakovost, v njej igrajo boljši posamezniki. A v nogometu ne zmagujejo posamezniki. Celje preprosto dokazuje, da lahko z dobro igro in moštvenim duhom pride do dobrega rezultata. Do napredovanja. In še enkrat, vse čestitke fantje, zasluženo ste napredovali.
O tem, kaj čuti do celjskega kluba, s katerim se je razšel lansko jesen …
Uspehi Celja v Evropi me navdajajo z zadovoljstvom. Vesel sem predvsem zaradi fantov in zaradi kluba. Sem rojen in ponosen Celjan. Tega, da sem bil kapetan Celja in z njim osvojil naslov prvaka, mi ne more nihče vzeti. S temi fanti sem si še do včeraj delil slačilnico. Vesel sem za vsak njihov uspeh.
Za vse, kar se je zgodilo jeseni med mano in Celjem, pa lahko rečem, da gre življenje pač naprej. Na koncu moraš potegniti črto. To je življenje profesionalnega nogometaša, moraš biti pripravljen na vse, tako na dobre kot slabe stvari. Odločitve kluba sem sprejel z dvignjeno glavo, vsakemu lahko pogledam v oči. To ne bo spremenilo mojega odnosa do kluba, vedno bom navijal za Celjane. V prihodnosti jim želim vse lepo. Ljudje prihajajo in odhajajo, klub pa vedno ostaja.
O tem, ali mu je kaj žal, ker ni ostal v Celju, saj bi lahko v Evropi prisostvoval zgodovinskemu uspehu …
Lepo bi bilo igrati s Celjem v Evropi. Vem, kako lepo je igrati v skupinskem delu. Da pa bi mi bilo zdaj zaradi tega kaj žal? Ne, to mi ni. Žal bi mi bilo le, če bi bil poškodovan in zaradi tega ne bi mogel nastopati. Odločitev kluba pa je bila takšna, da me v tem projektu niso videli. Ne more ti potem biti za kaj žal, če nisi, po domače povedano, zaželen. Takrat je bolje, da ne ostaneš tam. V tej zgodbi niti nisem jaz pomemben, sem le majhen kamenček v mozaiku. Pomembno je, da fantje v Celju nadaljujejo dobre tekme v Evropi. Vsem želim, da ostanejo zdravi in še naprej uživajo na igrišču.
Celjski klub je po pogovoru z Albertom Riero, ki mu je dal vedeti, da ga ne vidi v projektu, zapustil jeseni.
O lanskoletnem pogovoru s trenerjem Celja Albertom Riero, po katerem je postalo jasno, da se ne vklaplja v njegov projekt …
Ne bi rad pogreval te zgodbe. Imela sva sestanek, na katerem je trener povedal, kakšna bi bila moja vloga v ekipi. In to sem sprejel. Vsak trener ima svoje želje in zahteve. Ni važno, ali je to Riera ali kdo drug, tisto, kar določi trener, je treba spoštovati. Trenerji odgovarjajo za rezultat. Tako se je odločil. S tega vidika je bil pošten do mene, saj mi je povedal, kaj si misli. Z moje strani ni nobenih zamer. To je zgolj goli profesionalizem.
O delu in značaju Alberta Riere, ki se je podpisal pod zgodovinski dosežek …
Izstopa v vsakem primeru. Včasih pozitivno, včasih negativno. Preprosto je tak. Rad komunicira z mediji, rad nekoga izpostavlja. Mogoče dela to z razlogom in želi zaščititi ekipo, hkrati pa poskrbeti, da se ves medijski pomp usmeri nanj. Takšen je pač. Okrog njega je vedno kaos, ali pozitiven ali pa negativen.
Kakor vidimo, s Celjem dobro pelje zgodbo. Na koncu pa je vedno tako, da tvoje delo vselej najbolj ščiti rezultat. Takoj, ko ga ni, se znajdeš na tapeti.
O različnosti predstav Celja v Evropi in domačem prvenstvu …
Spremlja me občutek, kot da bi imel Celje dva obraza – evropskega in domačega. Za tistega v Evropi jim je treba dati kapo dol, res igrajo odlično. V prvenstvu pa so prisotna ogromna nihanja. Tako se obeta še velika borba za evropska mesta. Olimpija vodi, potem pa so tukaj poleg nas Maribor, Bravo, Celje … Do konca je še ogromno tekem, nič ni še odločenega. Prepričan sem, da bo zanimivo do zadnjega kroga.
Denis Popović sporoča, da gre Koper v Ljudski vrt po zmago.
O nedeljski tekmi, derbiju 26. kroga Prve lige Telemach med Mariborom in Koprom …
V Maribor gremo po zmago. V zadnjem obdobju smo imeli malce slabše rezultate, a smo nato na srečanju v Domžalah (3:2) prigarali tri točke. Vzdušje v ekipi se je popravilo. Pridno delamo in izpolnjujemo zahteve začasnega trenerja, +našega športnega direktorja. V Maribor gremo po zmago, a treh točk nočemo naskakovati brezglavo. Želimo odigrati pametno, moško tekmo. Vemo, kaj je Maribor in kaj pomeni, a imamo svoje adute in kakovosti tudi mi. Če bosta želja in borbenost ob znanju, ki ga premoremo, na želeni ravni, se lahko nadejamo zmage.
O začasnem trenerju Kopra Ivici Gubercu, sicer športnem direktorju kanarčkov …
Ivica nima želje, da bi bil trener. Tako je v tej vlogi le začasno. Je pa že tako dolgo v nogometu, da ga odlično razume. Ima to energijo. Skupaj s strokovnim štabom, zlasti Igorjem Benedejčičem, opravlja dobro delo. Čutita se energija in ogromna želja. Imamo pravi pristop. V zadnjih dneh imenitno delamo na treningih. Verjamem, da nas bo to nagradilo v nedeljo.
O odmevni izjavi po domačem porazu z Olimpijo, kako soigralci za razliko od treningov na velikih tekmah ne prikazujejo tistega, česar so sposobni, in pri tem celo izžarevajo strah, zaradi katere se je za nekaj časa znašel celo v nemilosti kluba …
Tudi tega ne bi več pogreval. Lahko le povem, da smo se nato vsi skupaj pogovorili. Vsi akterji v klubu. Tako nadaljujemo skupno zgodbo. V tem ne vidim težav, na koncu smo vendarle vsi ljudje. Treba se je le pogovoriti ter najti skupno rešitev, ki je najpomembnejša za klub. Z zmago v Domžalah smo se, verjamem, vrnili na zmagovalno pot. Upam, da bomo nadaljevali v tem slogu, veliko priložnost vidimo tudi v pokalu.
Po odhodu Oliverja Bogatinova skrbita za vodenje kanarčkov Ivica Guberac in Igor Benedejčič.
O največjem cilju Kopra v tej sezoni …
Radi bi osvojili zlasti pokal. To bi bila zame prelepa zgodba. To bi bila pika na i, da bi po Celju osvojil pokal še s Koprom. Z edinima kluboma, za katera sem igral v Sloveniji. V življenju pa seveda nič ne pride samo od sebe, zato se bomo morali še pošteno potruditi.
Kot smo to storili lani, ko smo osvojili prvenstvo. Takrat smo opravili ogromno trdega dela. Imeli smo krasno ekipo, odlično vzdušje in fantastičnega trenerja Damirja Krznarja. To je bila naša velika prednost, kar je dokazovala tudi velika prednost pred tekmeci.
O načrtih za prihodnost …
Moja nadaljnja kariera je vezana le na Slovenijo. S Koprom me veže pogodba do konca sezone, potem pa bomo videli, kako naprej. Nisem se še odločil, ali bi nadaljeval ali pa takrat končal kariero. V tem trenutku skušam uživati v vsakem treningu in na vsaki tekmi dati maksimum. Časa za pogovore bo še dovolj. Najpomembneje je, da sem zdrav. Glede na moje zdravstvene težave, ki sem jih imel v zadnji sezoni, sem prišel do zaključka, da mora biti vedno na prvem mestu zdravje. In da Kopru pomagam toliko, kolikor lahko, da bi se uvrstil v Evropo. In da bi, če bo možno, osvojili še pokal.
