Petek, 11. 9. 2015, 13.03
4 leta, 8 mesecev
Gorica je spet zaživela
V Novo Gorico, dom štirikratnih slovenskih prvakov, ki kljub temu, da so še pred nekaj meseci preživljali morda celo najtežje trenutke v zgodovini kluba, po rekordni seriji sedmih zaporednih prvenstvenih zmag uživajo na vrhu lestvice in so z naskokom najprijetnejše presenečenje začetka sezone, smo se pripeljali v četrtek popoldne.
V lokalu tik ob štadionu, ki je spisal številne zanimive nogometne zgodbe, so gostje z zanimanjem buljili v televizijske ekrane in uživali ob tem, ko so slovenski košarkarji ob petem nastopu na letošnjem evropskem prvenstvu trli Makedonce. V garderobah pod glavno tribuno so se nogometaši pripravljali na uradno fotografiranje. Dobre volje ni manjkalo. Na vsakem koraku je opaziti, da dihajo kot eno. Tudi to, ob nesporni kakovosti, ki so jo pokazali, je poskrbelo, da jim trenutno v hrbet gledajo prav vsi slovenski prvoligaši.
Nigerijski as in njegov odnos do boga
Med njimi je najbolj izstopal v zadnjem času najbolj opevan med njimi, Blessing Eleke. To, da je ostal v Novi Gorici in ni odšel, navijačem daje upanje na uspešno nadaljevanje lepe zgodbe, ki jo pišejo njihovi ljubljenci. Nigerijca so, čeprav so to zanikali, želeli tudi pri Olimpiji in v akcijo stopili tik pred iztekom poletnega prestopnega roka, a jim ni uspelo. Ponudba je bila prenizka. Milijon evrov, vsaj toliko naj bi si Novogoričani želeli zanj, je tudi za Ljubljančane preveč.
"Tako je pač želel bog. Ne moti me, da se je odločil, kot se je," je na vprašanje, ali je razočaran nad takšnim razpletom, nasmejano odgovoril s sedmimi goli najboljši strelec slovenskega prvenstva, ki pomoč od zgoraj omenja nenehno. "Če ne bi bilo boga, kdo ve, kje bi bil zdaj," je pojasnil razposajeni 19-letni mladenič, na glavi je imel športno čepico, obrnjeno narobe.
Nabirali denar za malo Mišo
Odnos, ki ga ima do vere, je pri Gorici marsikomu nenavaden, a ga sprejemajo. Tudi zato, ker je dober in marljiv fant. Vsi ljudje in govorice, ki so se v zadnjem času sukali okoli njega, so ga za trenutek zamajali, a ni bilo nič hujšega. Brez težav se je vklopil v ekipo, tudi med treningi je očitno, da ga je ta vzela za svojega. V njej vlada velika enotnost.
Ne le te, tudi solidarnosti nogometašem Gorice očitno ne manjka. V nedeljo, dan po prvenstvenem derbiju z Mariborom, se v Novi Gorici obeta dobrodelni spektakel. Legende slovenskega nogometa, med njimi Zlatko Zahović in Srečko Katanec, bodo zbirale denar za triletno Mašo Prelog, ki želi shoditi. V garderobi Gorice so se odločili, da bodo tudi sami prispevali svoj prispevek in pobirali denar. Ne dvomimo o tem, da se ga je nabralo kar nekaj.
Zmanjšali so dolg in klub približali navijačem
"Z veseljem lahko ugotovim, da vsi dihamo kot eno. Tudi odziv navijačev je vse boljši. Njihova podpora je zelo pomembna. Želimo si tega, da bi dobili občutek, da tudi oni s tem, ko prispevajo za vstopnice, pomagajo klubu in igralcem," je pojasnil Sebastjan Komel, danes direktor, nekoč nogometaš Gorice, ki je v novo vlogo vskočil pred tremi meseci in ima ogromno dela.
Z veseljem je dodal, da je ponedeljkov večer, ko so se v središču mesta predstavile vse selekcije Gorice, v popolnosti uspel. "Vrhunec je bil, ko so pred navijače stopili člani. Dogodek je bil res prijeten, ob tem smo proslavili 20. obletnico prvega državnega naslova Gorice. S takšnimi akcijami želimo klub približati okolici," je komaj 29-letni sveži funkcionar pojasnil enega izmed načinov, med drugim so na prvi šolski dan nogometaši osnovnošolske otroke pospremili čez prag šole, s katerim želijo na tribune spet zvabiti gledalce.
"Operativno smo zelo podhranjeni, tako da praktično vsi delamo vse. Ne vem, kje bi začel in kje končal z naštevanjem nalog. Pomembno je le, da gremo naprej," je še povedal in priznal, da je Gorica še vedno krepko zadolžena. Približno 700 tisoč evrov znaša njen dolg, prej je bil milijonski. "Znižali smo ga predvsem zato, ker so se nekateri upniki odrekli terjatvam. Še dolgo časa ga ne bomo odpravili. Šest, sedem let bomo potrebovali. Lahko tudi manj, a raje rečem več," je pojasnil in v imenu odsotnega predsednika Harija Arčona, tudi on je v klub prišel pred začetkom sezone, povedal še nekaj.
"Čeprav ga ni, lahko zatrdim, ker vem, da tudi on misli tako, da bo zdajšnji trenerski štab Gorice ostal enak v naslednjih štirih letih, ne glede na karkoli. Razen, seveda, če bo kdo želel oditi sam," je dejal in potrdil, da v klubu mislijo dolgoročno.
Pokazal je, da še vedno zna
Ob glavnem trenerju sta člana strokovnega štaba še nekdanji reprezentant, Borut Mavrič, ki je trener vratarjev, in Andrej Komac, tudi on je nekdanji reprezentant, za Slovenijo je odigral 43 tekem in z njo nastopil tudi na svetovnem prvenstvu pred petimi leti. Medtem smo se preselili na igrišče ob Kornu. "Tu so se kovali številni poznejši asi, ki jih je dala Gorica," nas ni pozabil opomniti Komac. Uspešnih nogometašev, ki so zrasli tukaj, res ni malo. Valter Birsa, Tim Matavž, Bojan Jokić, Jasmin Kurtić, Etien Velikonja, če omenimo samo nekaj tistih, ki pomembne vloge v tujini igrajo še zdaj.
Iz zdajšnje zasedbe utegne iti po njihovi poti še kdo. "Kar nekaj jih je zelo nadarjenih in že igrajo pomembno vlogo. Svetujemo jim, jim pokažemo stvari, z mladimi je treba biti previden, a na koncu je najbolj odvisno od njih. Sam se trudim po najboljših močeh, da bi jim pomagal, kako so zadovoljni z mano, boste pa morali vprašati njih," se je nasmejal 35-letni, zdaj že kakšno leto nekdanji nogometaš.
Da še zna, je pokazal tudi tokrat. Prav on je bil edini, ki je zadel s prostega strela. Nogometašem ni uspelo, njemu je, a bolj kot s tem se pri Gorici ubadajo z derbijem, ki prihaja. "Proti Mariboru bomo videli, kako dobri smo. Škoda, da tekma ni prišla pred reprezentančnim premorom. Zdaj imajo Mariborčani novega trenerja, igralci bodo zagotovo dobili nov zagon. Vseeno verjamem, da nam lahko uspe. Upam na ugoden rezultat. Igramo doma, želimo si polnega štadiona. V Novi Gorici ni lahko prebuditi navijačev, a zdaj se počasi tudi to spreminja na bolje," je veselo ugotovil Komac.
Novogoriški Lionel Messi, ki dviguje na noge
Nogometaši so pridno trenirali in uigravali akcije, s katerimi bodo jutri skušali zmagati še osmič zapored in na kolena spraviti Maribor, temu po novem s klopi poveljuje Hrvat Krunoslav Jurčić. Eden izmed njih je močno izstopal iz množice. Krhek in majhen, a nogometaš, ki dviguje na noge. Amel Džuzdanović, novogoriški Lionel Messi. Žogo, pa četudi ta preleti polovico igrišča, zlahka umiri in daje vtis, da je to storil z lahkoto. Ko ga človek spremlja, je vedno na preži za potezami, ki jemljejo dih. Mladenič, ki si ga je vredno pogledati v živo.
"Upam, da bo na derbiju proti Mariboru čim več gledalcev. Pričakujem jih dva tisoč. Da bodo naš 12. igralec in bomo spet zmagali. Če bomo igrali tako, kot smo v zadnjem času, nam lahko uspe," je prepričan štirikratni strelec in štirikratni asistent v tej sezoni, ki uživa v nogometu.
"Vesel sem, če s kakšno potezo gledalce dvignem na noge. Če občinstvo ob mojem nogometu uživa, sem srečen. V tej sezoni mi trener daje veliko svobode in to se pozna," je pojasnil 21-letni vezist. "Igrali bomo pred velikim številom gledalcev in s klubom, ki je pred letom dni uspešno nastopal v ligi prvakov. Motiva nam zagotovo ne bo manjkalo. Gremo po zmago, zadovoljni bi bili tudi s točko," je dodal.
Zakaj ne bi zmagali še osmič zapored
Da bo tako, bo morala svoje delo opraviti tudi obramba. Eden njenih glavnih členov je v tej sezoni vratar Gregor Sorčan. "Zelo sem lahko zadovoljen s tem, kako mi gre," je v smehu, v ozadju so ga dražili dobro razpoloženi soigralci, razlagal komaj 19-letni nogometaš, ki prihaja iz Spodnjega Brnika.
"Škoda za premor, bili smo v naletu, a seveda bomo tudi tokrat šli na zmago. Napadalcev Maribora še nisem podrobno analiziral, to naredim dan pred tekmo, a prav gotovo nisem vesel, da se vrača Dalibor Volaš, ki je odličen nogometaš, a seveda bomo šli tudi tokrat po zmago. Igramo doma, zakaj ne bi zmagali še osmič zapored?" se je ob koncu dobro uro trajajoče vadbe, medtem ko so najmlajši v ekipi po okoliških vrtovih pobirali žoge, ki so med treningom zletele čez ograjo, vprašal simpatični mladenič.
Vrnili so se poškodovani, odšel ni nihče
Malce pozneje smo, pred klubskimi prostori streljaj od igrišča za trening, poklepetali še z glavnim piscem zgodbe, ki v zadnjih tednih navdušuje nogometno Slovenijo. S trenerjem Miranom Srebrničem, ki se je medtem že preoblekel iz športne opreme in pozdravljal odhajajoče nogometaše, nekateri so se domov odpravljali s kolesom, drugi z avtomobilom, ki je tako kot vedno govoril mirno in tiho.
"Premor smo izkoristili za polnjenje baterij. Nekateri poškodovani igralci so se vrnili, na žalost med njimi ni Mihe Gregoriča. Vesel sem, da v poletnem prestopnem roku nisem izgubil nobenega nogometaša. Ostali so vsi, zato sem zelo zadovoljen. Upam, da bodo igralci še naprej tako srčno trenirali in igrali. Da bodo uspešni že na naslednji tekmi. Nimamo veliko informacij o Mariboru, ki ima novega trenerja, a mislim, da lahko presenetimo. Favorit je Maribor, to je jasno," je dejal s kar 399 prvoligaškimi nastopi rekorder Gorice in njena legenda. Človek, ki je klubu zvest že skoraj četrt stoletja. Najprej kot igralec, pozneje kot pomočnik in glavni trener. Zdaj spet dviguje nogometno evforijo v drugem najbolj trofejnem slovenskem klubu.
Vesel, ker so se ljudje vrnili na tribune
"Za nas vse skupaj je največje zadovoljstvo, da nam je uspelo vrniti občinstvo na tribune. Čuti se pozitiven utrip. Ljudje očitno znajo ceniti srčnost nogometašev, ki spet prihajajo iz domačega okolja in se za goriški dres bojujejo tako, kot je treba. Upam, da nam bodo stali ob strani tako v dobrem kot v slabem," si je za konec zaželel 45-letnik, zagotovo ena izmed najpomembnejših oseb v zgodovini kluba, ustanovljenega daljnega leta 1947.
Kot tak je seveda s težkim srcem spremljal, kaj se je z Gorico dogajalo v zadnjem obdobju. Čeprav tega ni govoril naglas in je ostal zvest vojak kluba, ni bil simpatizer sodelovanja z Italijani, ki je Gorico oddaljilo od okolice in skorajda sploh prvič od njenega začetka leta 1991 pahnilo iz prvoligaške druščine. Zdaj je zgodba povsem drugačna. Daleč od tega, da bi bila idealna, a na vsakem koraku je začutiti, da se je v njej začelo pisati novo poglavje. Prihodnost kluba se naposled zdi svetla. Ljudje, ki so zdaj v klubu, so prepričani, da lahko Gorico spravijo tja, kamor spada. Na vrh. Res je, tam je pravzaprav že zdaj, a uspehi z začetka sezone prehitevajo. Srebrnič in sodelavci se želijo na vrhu nekoč spet ustaliti. In vsi, ki jim je kaj do slovenskega nogometa, jim verjetno privoščijo, da bi jim uspelo.